Tri velike banke so vesele dokapitalizacije

»Ko enkrat tako konservativno testiraš neki sistem, potem si najverjetneje pripravljen tudi na tisti scenarij, ki se skoraj ne more uresničiti. Tako pridobiš kredibilnost, kar je najbrž prav, da pa plačaš za to ceno, je pa tudi res,« je Stefan Vavti, predsednik uprave UniCredit Slovenija, odgovoril na vprašanje, ali bodo rezultati stresnih testov prinesli olajšanje v naš bančni sistem.

Banka UniCredit je podrobno preizkušanje kakovosti terjatev bank prestala najbolje med osmimi, ki so bile predmet preverjanj. Do konca novembra je količnik kapitalske ustreznosti že povečala na 16,2 odstotka, zato ne pričakuje, da bi centralna banka od nje zahtevala dodatno povečanje kapitala. »Imamo 123 milijonov presežnega kapitala, s katerim smo pripravljeni financirati nove kakovostne projekte podjetij – jih pa ni v izobilju. Stresni testi pa so tudi pokazali, da smo pri ocenjevanju tveganj bolj konservativni od drugih bank,« je povedal Stefan Vavti.

Ocenjuje, da ni zelo verjetno pričakovati, da bi se uresničile predpostavke iz neugodnega scenarija testiranja bank, ki je podlaga za pričakovane dokapitalizacije v večini drugih bank. »Kot so nam razlagali metodologijo, gre za pristop 'tri sigma', kar pomeni, da je verjetnost uresničitve scenarija manj kot enoodstotna. Na to se zdaj rekapitaliziramo. Lahko pa ugotovimo, da je regulatorju uspelo obnoviti kredibilnost. Pozitivno je, da so se državne obveznice na trgu skokovito izboljšale. Kupci so videli, da je tudi najslabši scenarij za Slovenijo obvladljiv, in začeli kupovati celo desetletne obveznice, kjer je donosnost do dospelosti s 5,7 znižala na 5,3 odstotka, kar je velik korak,« je povedal Vavti.

Dobrodošla dokapitalizacija

Novo Ljubljansko banko bo država po odobritvi evropske komisije dokapitalizirala z 1,6 milijarde evrov, kar bo omogočilo prenos slabih terjatev na DUTB (Družbo za opravljanje terjatev bank) in s tem »očiščenje bilance« naše največje banke. »Želel bi, da bi bila dokapitalizacija že tu, verjamem pa, da ni razloga, da je ne bi bilo v najkrajšem času,« je povedal Janko Medja, predsednik uprave NLB. »Te postopke sprejemamo zelo pozitivno, saj smo že pred letom dni hoteli, da se z neodvisnimi pregledi pojasni, kakšno je (ne)zdravje finančnega sistema, ne samo NLB, in kako bo lahko deloval v prihodnjem obdobju. Z ukrepi, h katerim sta se zavezali Banka Slovenije in država, z jasnim znamenjem, da se dogaja dokapitalizacija, lahko rečemo, da je NLB varna in stabilna banka, ki bo uspešno poslovala naprej.«

V NLB nameravajo nadaljevati prestrukturiranje. To je vrsta projektov, ki morajo tako pri prihodkih in pri stroških vplivati na izboljšanje rezultata iz rednega poslovanja, je povedal Medja. »Naša najvišja prioriteta je preiskovanje dejavnikov, ki so vplivali na to, da so v naši banki v preteklih letih nastale nadpovprečne izgube. Neustrezno je bilo odločanje o sprejemanju tveganj. Govorimo tako o kulturi sprejemanja tveganj kot o strokovnem znanju. Veliko vlagamo v izboljšanje procesov in rezultati so že opazni. Zdaj delujemo s precej manjšo možnostjo, da bi take napake kakorkoli ponovili,« je Medja odgovoril na vprašanje, kaj bodo v banki spremenili, da po drugi sanaciji v dvajsetih letih čez nekaj časa ne bomo potrebovali še tretje.

V NKBM, ki jo vodi Aleš Hauc, podpirajo razčiščenje kreditnega portfelja banke, katerega največji del izvira iz obdobja pred letom 2010. V mariborski banki pričakujejo državno dokapitalizacijo, poudarjajo pa, da tudi sami izvajajo vse nujne ukrepe za krepitev kapitalske ustreznosti, pripravljeni pa so tudi na prenos slabih terjatev na DUTB. »Banka že več četrtletij zapored izkazuje dobiček pred rezervacijami in slabitvami. Pričakujemo, da bo banka v prihodnjem letu izkazala dobiček iz poslovanja tudi po oblikovanih slabitvah in rezervacijah, če ne bo hujšega nepredvidenega poslabšanja gospodarskih razmer.«

Presenečena Gorenjska banka

Rezultati stresnih testov so pokazali precejšnjo vrzel tudi v kapitalu Gorenjske banke (GB), kar je njeno upravo menda močno presenetilo. BS je namreč še pred nekaj meseci kapitalsko ustreznost GB ocenjevala povsem drugače, na kar je v sporočilu za javnost med vrsticami opozorila tudi uprava GB in spomnila, da je vrednotenje kapitala, ki ga je potrdila tudi Banka Slovenije, še konec leta 2012 izkazalo za skoraj 90 milijonov evrov kapitalskega presežka.

Ker pri morebitni dokapitalizaciji GB ne more računati na svoje lastnike (zlasti večinsko lastnico Savo), bo sveži denar najverjetneje iskala na trgu. V bančnih koluarjih že nekaj časa kroži scenarij, da bi GB prevzela katera od tujih bank, predvsem tistih, ki že delujejo na našem trgu, omenjata se Banka Koper in banka SKB. Te možnosti včeraj ni izključila niti uprava GB, ki bo zahtevani kapital deloma poskušala zagotoviti z notranjimi ukrepi racionalizacije poslovanja, z zmanjševanjem izgub iz kreditnega tveganja in deloma z dokapitalizacijo.

V Abanki stresnih testov niso želeli komentirati, napovedali so le, da se soglasje evropske komisije, na podlagi katerega bo država vpisala in vplačala nove delnice Abanke, pričakuje v naslednjih dneh. V banki poudarjajo še, da objavljeni rezultati stresnih testov nimajo nobenega vpliva na poslovanje banke s komitenti, saj ostaja varna, likvidna in stabilna.

V banki Hypo Alpe Adria so že pred objavo rezultatov povečali kapital za 30 milijonov evrov, novembra so prenesli 316 milijonov evrov slabih, visoko tveganih in nestrateških terjatev na interno slabo banko izven bančnega sistema Slovenije, s podobnimi aktivnosmi pa bodo nadaljevali tudi v letu 2014.

V Raiffeisen Banki navajajo, da so rezultati skrbnega pregleda v okviru njihovih pričakovanj. »Zaradi nenehnega poslabšanja ekonomskih razmer smo izvedli vrsto ukrepov, ki zagotavljajo večjo odpornost banke na krizne razmere in varnost prihrankov ter naložb naših komitentov,« so zapisali. Poleti so sprejeli nov poslovni model in izvedli notranji skrbni pregled kreditnega portfelja banke, na podlagi česar so začeli izvajati ustrezne ukrepe, izdali navodila za povečanje rezervacij in začeli s postopki dokapitalizacije banke v višini 40 milijonov evrov.

Dodatni kapital bo morala po strestnih testih zagotoviti tudi Banke Celje, glede tega, kako se bo to zgodilo, pa so bili včeraj precej skopi: »Banka izvaja postopke povečanja osnovnega kapitala vse od redne skupščine delničarjev banke maja letos, ki je upravi dala pooblastilo za povečanje osnovnega kapitala. Podrobnejših informacij vam v tem trenutku še ne moremo posredovati.