Tiskane izdaje
Omenjeni dejavniki za slaba posojila med sabo niso izključujoči, v nekem slabem posojilu so tako navzoči vsi štirje, je Medja še pojasnil pred komisijo državnega zbora za ugotavljanje zlorab v slovenskem bančnem sistemu. Približno 40 odstotkov izgub v NLB izvira iz poslov v letu 2006 ali pred njim, 40 odstotkov jih je iz leta 2007, deset odstotkov pa iz leta 2008. V banki so sicer doslej sistematično pregledali poslovanje z dvesto največjimi komitenti, s katerimi so sklenili več kot 2000 kreditnih poslov in ki so vzrok za dobro polovico vseh izgub. Tožilstvu in preiskovalnim organom so doslej že naznanili 32 sumov kaznivih dejanj in tri odškodninske tožbe, pri čemer pa podrobnosti ne razkrivajo, gre pa za nekdanje in zunanje sodelavce banke.
V NLB je zatajil sistem nadzora
Ob pregrevanju nepremičninskega in kapitalskega trga ter veliki sproščeni likvidnosti Banke Slovenije so bile v NLB v omenjenih kritičnih letih sistemsko prisotne okoliščine, ki so povzročile nadpovprečne izgube, odpovedal je predvsem sistem nadzora. Tako, recimo, na kreditnem odboru ni imel pravice veta član, ki je bil zadolžen za upravljanje tveganj, pri nekaterih poslih tudi ni bil upoštevan vidik upravljanja tveganj, kreditni odbor v NLB pa je vse do leta 2013 vodil član uprave, odgovoren za prodajo, ne pa član, pristojen za upravljanje tveganj, je na pretekli pomanjkljiv sistemski nadzor v naši največji banki opozoril Medja, ki je funkcijo predsednika uprave banke sicer nastopil oktobra 2012. Interesenti za posojila so šli od banke do banke in posel je dobila banka, ki je posojilojemalca najmanj vprašala. »Morda so pisali kreditne predloge samo zato, da so bili, niso pa preverjali, ali je projekt zdrav,« je razmere v kritičnih letih opisal predsednik uprave NLB, ki je bil prej zaposlen v banki UniCredit Slovenija. Na vprašanje, kako primerja poslovno kulturo v obeh bankah, kjer je služboval, je pojasnil, da je v NLB nekoč »veljalo prepričanje, da ne more iti nič narobe, mnogo je bilo nedotakljivih, zdaj pa je čutiti kulturo zmanjševanja stroškov in strah, da ne bi šlo kaj narobe.«
Na poslansko vprašanje, ali so v NLB morda snemali seje kreditnih odborov, na katerih se je odločalo o podeljevanju posojil, je Medja pojasnil, da jih zdaj ne, za nazaj pa ne ve, je pa sicer proti snemanju, »ker se v tem primeru ljudje nehajo odločati in se samo še skrivajo«.
Sporni posli hčerinskih družb
Visoka likvidnost banke pred šestimi, sedmimi leti je povzročila tudi velik razmah investiranja prek hčerinskih družb, kar je – ob poprejšnjem pomanjkljivem nadzoru, prav tako povzročilo veliko izgub, je še povedal Medja, ki je zdaj član nadzornih svetov v hčerinskih Tutunski banki iz Makedonije in NLB v Prištini. Med hčerinskimi
Hauc in Medja nista
Po Leničevem prepričanju se je sistematično podcenjevala soodvisnost gospodarski družb, ki v majhni Sloveniji med konjunkturo povečuje dobičke, v krizi pa povečuje izgube. Abanka je v kratkem času močno zrasla in povečala bilančno vsoto za več deset odstotkov. Na začetku krize je v nasprotju z NLB še izkazovala boljši poslovni izkaz, izgube pa so se razkrile leta 2011, ko so se začeli insolvenčni postopki holdingov, trgovcev in gradbenih podjetij, je pojasnil Lenič, ki sicer nima informacij, da bi bili krediti podeljevani na podlagi političnih pritiskov.
Bančni direktorji niso pojasnjevali nekaterih preteklih spornih poslov, ki so zanimali člane komisije, ker da gre za bančno tajnost. Preiskovalni organi imajo vse, kar potrebujejo za preiskavo, gre pa za različne interpretacije bančne tajnosti in nočejo narediti škode nekomu, ki bi se pozneje izkazal za nedolžnega. O obtožbah o nesodelovanju z organi pregona pa je Janko Medja še dodal, da je bil »ta problem v medijih daleč prenapihnjen«.
