Trump bo vplival tudi na trge v razvoju. Kako?

Kompozitni delniški indeks držav v razvoju od volitev v ZDA vztraja v rdečem.

Objavljeno
18. november 2016 17.46
Infografika
Gašper Dovč, Triglav Skladi
Gašper Dovč, Triglav Skladi

Presenetljiv izid ameriških predsedniških volitev ima in bo tudi v prihodnje imel pomemben vpliv tudi na trge v razvoju. Pričakovanja analitikov so kot vedno mešana – od precej pesimističnih do tistih, ki v tem vidijo tudi veliko priložnosti.

Predvolilni program zmagovalca je precej temeljil na protekcionistični ekonomski politiki, ki bi po teoriji seveda morala neugodno vplivati na nekatere zunanjetrgovinske partnerje ZDA. Velik del finančnih trgov se je odzval precej po pričakovanjih, nekoliko presenetljivo le delniški trg, posebno razvitih držav.

Po pričakovanjih se je okrepil ameriški dolar, najbolj na udaru pa sta bila brazilski real in mehiški peso. Zadnji seveda v strahu pred zmanjšanjem prihodnjega gospodarskega sodelovanja med državama, ki bi imel negativne posledice predvsem na mehiško gospodarstvo.

Kompozitni delniški indeks držav v razvoju od volitev dalje sicer vztraja v rdečih številkah, predvsem na račun mehiškega in brazilskega trga, ki sta najbolj izpostavljena. Neugodne vplive na trge v razvoju bi imela predvsem odprava oziroma ublažitev ekspanzivne ameriške monetarne politike in zvišanje obrestnih mer v ZDA ter uveljavitev uvoznih carin za azijske države.

Višje ameriške obrestne mere bi povzročile odliv kapitala, predvsem iz razvijajočih se držav, uvozne carine pa padec trgovinskega sodelovanja z državami, v katere so ZDA v preteklih desetletjih izvozile skoraj vse delovno intenzivne panoge.

To je za posamezne države lahko sicer priložnost, da povečajo naložbe v raziskave in razvoj in se z višjo dodano vrednostjo umeščajo nekoliko više v verigi vrednosti. Vendar je to tek na dolge proge, kratkoročni kazalniki pa so bolj negativni.

Novoizvoljeni predsednik načrtuje, da bo izpad monetarnih spodbud mogoče nadomestiti s fiskalnimi spodbudami – s trošenjem države prek velikih infrastrukturnih projektov in davčno reformo, ki bi razbremenila tudi srednji sloj. Oboje lahko pomembno vpliva na ameriško gospodarsko rast in s tem tudi na povpraševanje po izdelkih, proizvedenih v Aziji.