Tiskane izdaje
Običajno potrošniki, ki podpirajo delo na črno mislijo, da bodo s tem prihranili. Neredko potem vložijo prijavo na tržni inšpektorat, ker so nezadovoljni s storitvijo, ki je bila opravljena na črno. Zato na inšpektoratu opozarjajo: v primerih, ko je oškodovanec pristal na storitev brez računa, mu preostane le, da izvajalca del toži, saj so oni pristopjni le za reševanje sporov v primeru registriranih izvajalcev.
Tržna inšpekcija ob tem že vrsto let opozarja, da so kazni za delo na črno za šušmarje, ki nimajo registrirane dejavnosti bistveno prenizke in zato ne učinkujejo odvračilno. Podjetja in podjetniki, ki opravljajo neregistrirano dejavnost oziroma nimajo dodatnih zahtevanih licenc se kaznujejo z globo od 4.172,93 evrov, medtem ko globa za šušmarje, ki nimajo registrirane dejavnosti še vedno znaša 208,65 evrov oziroma polovico tega zneska, če kazen poravnajo v roku 8 dni. Prav toliko znaša kazen za sostorilca oziroma naročnika, ki mu je šušmar opravil delo na črno. Na tržnem inšpektoratu predlagajo, da bi se globa iz 208,65 evrov zvišala na 4.000 evrov. V predlogu zakona, ki je v proceduri sicer znaša 2.000 evrov.
Osebno dopolnilno delo
Na spletni strani tržnega inšpektorata je objavljen nasvet posameznikom, kako lahko nekatere dejavnosti, ki se jih najpogosteje opravlja na črno, prijavijo kot osebno dopolnilno delo. Gre za občasno pomoč v gospodinjstvu, pomoč pri vzdrževanju nepremičnin, občasno varstvo otrok, pomoč starejšim, izdelovanje različnih izdelkov na domu, nabiranje in prodaja gozdnih sadežev in zelišč, izdelovanje izdelkov domače in umetne obrti, ipd.
Tovrstne dejavnosti lahko občani enostavno priglasijo na pristojni krajevni upravni enoti. Na Inšpektoratu predlagajo, da bi lahko kot osebno dopolnilno delo prijavili tudi inštruiranje, kar zakon še ne omogoča, čeprav so inštrukcije, posebej ob koncu šolskega leta, pogosta dejavnost, ki jo ljudje opravljajo na črno.
V letošnjem letu je tržni inšpektorat opravil že 2770 pregledov in izdal 245 opozoril oziroma odločb o prepovedi opravljanja dejavnosti ter 358 prekrškovnih ukrepov (globa, plačilni nalog). Kot je povedala glavna tržna inšpektorica Andrejka Grlič ljudje zmotno mislijo, da inšpektorji delajo le v dopoldanskem času, zato je postregla spodatkom, da so letos več kot 500 inšpekcij opravili med vikendi oziroma v popoldanskem času, ko kršitelji nadzora niso pričakovali.
Zaposlovanje na črno
Glede na izkušnje tržnih inšpektorjev ljudje pogosto še vedno ne ločijo med delom in zaposlovanjem na črno. V lanskem letu so na inšpektoratu po tem, ko so pozvali državljane, da prijavijo delo na črno od 404 prijav dela na črno prejeli 331 prijav, ki so se nanašale na zaposlovanje na črno, je povedala Grličeva.
Za razliko od dela na črno, ko posameznik, pravna oseba ali samostojni podjetnik opravlja neko neprijavljeno dejavnost, govorimo o zaposlovanju na črno, ko podjetje, ki izpolnjuje pogoje za opravljanje dejavnosti z delavcem ne sklene ustrezne pogodbe na podlagi katere se lahko opravlja določeno delo. Med kršitve sodi tudi zloraba študentske napotnice, kar je med delodajalci dokaj pogosta praksa.
Računalniški programi omogočajo brisanje računov
Podatki statističnega urada kažejo, da največji krivec za slabo stanje v gospodarstvu ni delo na črno ampak je glavni krivec za velik delež sive ekonomije predvsem nezakonito poslovanje registriranih poslovnih subjektov. V celotni strukturi BDP predstavlja delež sive ekonomije v letu 2010 8,1 odstotek, medtem ko je delež neregistrirane dejavnosti v primerjavi s celotnim deležem sive ekonomije za osemkrat manjši.
»Glede na število opravljenih inšpekcijskih pregledov bi lahko sklepali, da to področje ni problematično, da podjetja in podjetniki spoštujejo zakone in da izdajajo račune. Res je, da izdajajo račune, vprašanje pa je, kaj se zgodi pozneje,« pravi Grličeva. Posebni računalniški programi v registrskih blagajnah namreč omogočajo, da davčni zavezanci naknadno izbrišejo tudi do 80 odstotkov opravljenega prometa. Razmisliti bi morali, da bi ponovno uvedli takšne sankcije, kot jih imamo pri delu na črno, da sankcioniranmo tudi storilca, meni Grličeva, ki se zavzema tudi za uvedbo davčnih blagajn po vzoru Italije, Srbije in Hrvaške.
Na Hrvaškem naj bi se po 1.1. 2013, ko so uvedli davčne blagajne promet, ki ga prijavljajo podjetja bistveno zvišal. Hrvaški gostinci so v marcu letos, po treh mesecih od uvedbe davčnih blagajn, prijavili za 38 odstotkov večji promet kot v enakem obdobju lani. Pri majhnih podjetjih je bil ta odstotek celo višji, prijavili so za 42 odstotkov več prometa.
Hrvati sicer niso ponovili napake Srbov in Italijanov, kjer so nekateri močnejši lobiji dosegli, da so bile določene dejavnosti izvzete iz ukrepa.
Mnogi poznavalci davčne problematike se z uvedbo davčnih blagajn ne strinjajo, saj menijo, da omejujejo le tiste primere, ko posameznik izda račun in ga hoče naknadno izbrisati, da bi se izognil plačilu davka. Ne bi pa preprečile, da podjetniki za svoje storitve računa sploh ne bi izdali.
