Tudi delniški trg je pod vtisom padajočih cen nafte

Svetovni trg: Po najbolj pesimističnih ocenah se letos delnice ne bodo izplačale, nafta pa lahko pade na 16 dolarjev.

Mon, 25.01.2016, 08:00

Začetek leta je bil za investitorje na svetovnih borzah vse prej kot dober. V povprečju so svetovne borze v prvih treh tednih izgubljale dobrih deset odstotkov. Tako je ameriški indeks S & P 500 v evrih izgubil dobrih devet odstotkov, evropski S & P Europe 350 12, japonski indeks Nikkei 225 pa 13 odstotkov. Med svetovnimi indeksi je najmanj izgubil prav slovenski indeks SBITOP, in sicer slabih pet odstotkov, največ pa ruski indeks RTS, kar 18 odstotkov vrednosti.

Velik padec ruskih delnic ni nobeno presenečenje, saj je ruska ekonomija zelo povezana s ceno nafte, ki je v zadnjih dneh dosegla rekordno nizke ravni izpred 13 let. V sredo je sod nafte WTI tako padel na vsega 26,20 dolarja. Prav velika presežna ponudba nafte, ki naj bi vsak dan znašala do 2,5 milijona sodov, je zaslužna za tako močne padce črnega zlata, ki je letos izgubilo že četrtino vrednosti. Veliko svetovnih analitikov je prepričanih, da bo dodatnega pol milijona sodov iranske nafte, ki bo prišla na trg, ceno te še znižala, morda do 20 dolarjev.

Zadnji trgovalni teden je bil prav padec cene nafte pod psihološko raven 30 dolarjev zaslužen za dodatno negativno razpoloženje na svetovnih borzah, ki se je letos začelo z velikimi padci na kitajski borzi in nadaljevalo s kataklizmičnimi kazalniki analitikov Royal Bank of Scotland, ki so svojim strankam priporočili prodajo vsega, razen visokokakovostnih obveznic. Po njihovem mnenju lahko svetovni trgi padejo za dodatnih deset odstokov in cena nafte do 16 dolarjev. Tej napovedi so se pridružili analitiki JPM, ki so svetovali izkoristiti vsako rast delnic za prodajo.

Zgodovinsko gledano je volatilnost na kapitalskih trgih, še posebno na delniških, normalna. Prav tako so popravki v višini od 10 do 20 odstotkov nekaj normalnega. Res pa je tudi, da so bili v zadnjem času investitorji navajeni na zelo sproščene monetarne politike. Prav Fedov o zvišanje obrestne mere je naznanilo konec zelo sproščene monetarne politike, kar pa po definiciji pomeni večjo volatilnost in manjšo korelacijo med finančnimi instrumenti. Resnici na ljubo pa je sproščena monetarna politika še kako prisotna, sploh v evroobmočju in na Japonskem pa tudi v ZDA. Tu je referenčna obrestna mera zgolj od 0,25 do 0,5 odstotka in tudi kupnino vseh zapadlih obveznic Fed reinvestira. Na drugi strani Atlantika je ECB v četrtek sporočila, da resno razmišljajo o povečanju kvantitativnega sproščanja že na prihodnjem zasedanju 10. marca, kajti inflacija bo še vedno rekordno nizka.

Prav govor Maria Draghija je investitorje spet opogumil, da bodo centralne banke še naprej skrbele ne samo, da se dvigne inflacija, temveč tudi za stabilnost sistema. Dodaten zagon trgom je dala izjava predstavnika Saudske Arabije, največje izvoznice nafte, da vidi 30 dolarjev za sod nafte kot neracionalno raven. Seveda je to nafto spet pognalo čez 30 dolarjev in poskrbelo, da so se delniški trgi odbili od dna. Koliko bo ta odboj trajal, bo opazno že v kratkem. Vse oči investitorjev so zdaj uprte v sredin sestanek ameriške centralne banke Fed.

Prijavi sovražni govor