Tiskane izdaje
Ljubljana − Državni zbor bo na zadnji seji pred poletnimi počitnicami, ki se bo začela 9. julija, odločal o spremembah in dopolnitvah zakona o dohodnini. Te bodo že pri odmeri za leto 2015 zagotovile pomembno izboljšavo za tuje študente z območja EU oziroma EGP. Dobili bodo pravico do študentske olajšave.
Tujim državljanom z območja Evropske unije (EU) in širšega Evropskega gospodarskega prostora (EGP) že zdaj pripada večji del osebnih olajšav, do katerih imajo pravico slovenski državljani. Tujci morajo pri vseh izpolniti dodatne pogoje. »Ne glede na državljanstvo si mora oseba, ki se preseli v Slovenijo, urediti rezidentski status za davčne namene,« pojasnjujejo v finančni upravi in dodajajo, da vlogo oddajo na obrazcu za ugotavljanje rezidentskega statusa.
Do olajšav prek pretežnega deleža dohodka
Nerezidenti z območja EU in EGP imajo v Sloveniji pravico do splošne olajšave iz 111. člena zakona o dohodnini, različnih osebnih olajšav iz 112. člena in do olajšave za vzdrževane družinske člane iz 114. člena zakona o dohodnini imajo tuji državljani z območja EU in EGP, ki v Sloveniji ustvarijo pretežni delež, najmanj 90 odstotkov letnega obdavčljivega dohodka v davčnem letu, in če dokažejo, »da so v državi rezidentstva dohodki, doseženi v Sloveniji, izvzeti iz obdavčitve ali so neobdavčeni«.
To omejitev določa 116. člen zakona o dohodnini, ki našteva olajšave za nerezidente in pogoje zanje, pojasnjujejo v finančni upravi: »Ob predpisanih omejitvah jim v Sloveniji zagotavlja določene davčne olajšave, čeprav niso slovenski rezidenti in torej po splošnih pravilih v Sloveniji ne morejo uveljavljati davčnih olajšav, saj jih lahko uveljavljajo po nacionalnih zakonih držav, v katerih so rezidenti.«
Omejitev iz 116. člena zakona o dohodnini preprečuje, da bi tuji državljani, ki niso slovenski rezidenti, davčne olajšave uveljavili dvakrat: »Določba iz 116. člena zakona o dohodnini omogoča nerezidentom Slovenije, ki so rezidenti drugih držav članic EU oziroma EGP, da olajšave uveljavijo, kadar jih v svojih državah rezidentstva ne morejo uveljavljati. Ne morejo pa jih uveljavljati takrat, kadar so določeni dohodki izvzeti iz obdavčitve oziroma so neobdavčeni v državi, iz katere izvirajo oziroma so njeni rezidenti.«
Posebna pravila za študente nerezidente
Davčni položaj tujih državljanov v Sloveniji na splošno urejajo zakon o dohodnini in konvencije o izogibanju dvojni obdavčitvi, ki jih je Slovenija sklenila s tujimi državljani. Na splošno velja, poudarjajo v finančni upravi, da si mora državljan z območja EU in EGP – in priseljenci na splošno – v Sloveniji urediti rezidentski status za davčne namene: »Dokler si človek, ki je tuji državljan in se je preselil v Slovenijo, ne uredi rezidentskega statusa za davčne namene, se šteje za nerezidenta Slovenije. To pomeni, da ne more uveljavljati davčnih olajšav v Sloveniji.«
Pri tem pa imajo študenti iz tujine poseben položaj, dodajajo v finančni upravi: »Ne glede na to lahko študent, ki je nerezident in v Sloveniji dela prek napotnice študentskega servisa, uveljavlja ugodnosti po določbah mednarodne pogodbe o izogibanju dvojnega obdavčevanja dohodka, kadar je ta sklenjena med Slovenijo in drugo državo, katere rezident je.« Pravico do oprostitve plačila akontacije dohodnine od določenih dohodkov lahko uveljavlja z zahtevkom z oznako KIDO 4 ali KIDO 12.
Študenti niso v vseh konvencijah
Nekatere veljavne konvencije o izogibanju dvojnega obdavčevanja dohodka in premoženja, ki jih je sklenila Slovenija, vsebujejo določbo, po kateri ima študent, učenec ali pripravnik pri dotacijah, štipendiji in prejemkih iz zaposlitve med svojim izobraževanjem ali usposabljanjem pravico do enakih oprostitev, olajšav ali znižanj davkov, kot jih imajo državljani države pogodbenice, v kateri so na obisku zaradi študija: »To pomeni, da lahko študent, ki je rezident takšne države pogodbenice, uveljavlja oprostitev plačila akontacije dohodnine od naštetih dohodkov do zneska posebne osebne olajšave za študente. Ta leta 2015 znaša 2477,03 evra. To jim na primer omogočajo meddržavne konvencije, ki jih je Slovenija sklenila z Albanijo, Bosno in Hercegovino, Hrvaško, Madžarsko, Makedonijo, Srbijo in Črno goro, Švico in še več drugimi državami.
Zakaj torej evropska komisija od Slovenije zahteva, naj državljane z območja EU in širšega EGP pri študentski olajšavi v zakonu o dohodnini izenači z domačimi, če pa to področje že urejajo mednarodni sporazumi? Na vprašanje odgovarjajo na ministrstvu za finance: »Ob preučevanju opomina evropske komisije smo na ministrstvu pregledali tudi sporazume o izogibanju dvojnemu obdavčevanju z državami članicami EU. Ugotovili smo, da so določbe o davčni obravnavi študentov v približno polovici konvencij z državami članic EU, tako da njihovim rezidentom zagotavljamo približno enako davčno obravnavo kot našim, ne velja pa to za vse konvencije. Dejstvo pa je, da nerezidenti v zakonu o dohodnini študentske olajšave nimajo, zato je bilo treba pritrditi evropski komisiji in neenakost odpraviti.«
