Tiskane izdaje
Napihovanje balona na obvezniških trgih se še stopnjuje. Številnim državnim obveznicam z negativnimi donosnostmi do dospetja se zdaj počasi pridružujejo tudi podjetniške obveznice višjih bonitet.
Nemški proizvajalec pralnih in čistilnih sredstev, podjetje Henkel, je septembra prvo izdalo obveznice, katerih donosnost do dospetja je bila ob izdaji negativnih –0,05 odstotka na leto. Gre za dvoletne obveznice z ničelno kuponsko obrestno mero in skupno nominalno vrednostjo v višini 500 milijonov evrov.
Sledil je francoski Sanofi. Ob izdaji 3,5-letnih obveznic je bila letna donosnost do dospetja prav tako negativnih –0,05 odstotka. Prvič v zgodovini bodo vlagatelji, ki so kupili obveznice omenjenih podjetij, ob zapadlosti dobili manj, kot so vanje vložili.
Glede na povedano je jasno, da so dobre ali vsaj zadovoljive naložbene priložnosti na obvezniških trgih vse redkejše. Zato bom v tem in naslednjih člankih dogajanje na trgu obveznic dopolnila s teorijo oziroma predstavitvijo konceptov, s katerimi naj bi bili seznanjeni vlagatelji, ki se odločajo za vlaganje na obvezniške trge.
Verjetno je odveč povedati, da je obveznica dolžniški vrednostni papir, ki vlagatelju v »normalnih časih« periodično izplačuje obresti (kupone) in ob dospelosti (zapadlosti obveznice) povrne začetni vložek (glavnico). Obveznice s periodičnim izplačilom obresti in enkratnim izplačilom glavnice so najpogostejši tip teh vrednostnih papirjev. V tujini take obveznice oziroma obvezniške strukture imenujejo »bullet«. Čeprav je tak tip najpogostejši, zdaj na trgu najdemo veliko drugačnih vrst obveznic (na primer amortizacijske, na odpoklic, zamenljive itd.).
Začnimo s primerom iz prakse. Francoska naftna družba Total je septembra leta 2014 izdala obveznice v skupni nominalni vrednosti milijarde evrov, torej se je na novo zadolžila za milijardo evrov. Nominalna vrednost ene obveznice je 100.000 evrov (družba je izdala 10.000 obveznic).
Obveznice v izplačilo zapadejo 18. marca 2022. Prinašajo kupone, ki jih podjetje izplačuje enkrat na leto. Kuponska obrestna mera znaša 1,125 odstotka. Nekoliko poenostavljeno lahko izračunamo, da je vrednost posameznega kupona 1125 evrov (pri izračunu sem upoštevala nominalno vrednost obveznice in kuponsko obrestni mero, metodologijo štetja dni v mesecu in letu pa zanemarila).
Z obveznicami se trguje na borzi, njihova sedanja cena pa je 105,47 (izraženo v odstotkih nominalne vrednosti). Glede na ceno in prihodnje denarne tokove (kupone in poplačilo glavnice) lahko izračunamo sedanjo donosnost do dospetja, ki je 0,108-odstotna. Donosnost do dospetja (angl. »yield to maturity«) pomeni letno stopnjo donosa, ki bi jo zaslužil vlagatelj, če bi pri sedanji ceni (105,47 odstotka nominale) obveznico Totala držal do dneva zapadlosti in bi imel možnost reinvestiranja prejetih kuponov po nespremenljivih pogojih. O tem več v naslednjem članku na temo vrednotenja obveznic.
