Tiskane izdaje
Ljubljana – Medtem ko uprava Abanke pripravlja načrt optimizacije poslovanja in zmanjševanja števila zaposlenih, ti združujejo svoje sindikalne moči. Sindikata Banke Celje in Abanke, ki sta od oktobra lani združeni pod eno streho, bosta poslej na pogajanjih z upravo sedela skupaj.
Že od začetka snovanja bančnega dvojčka na osi Ljubljana-Celje se zastavlja vprašanje, kako bo združevanje Banke Celje in Abanke vplivalo na število zaposlenih. Ob sanaciji obeh bank se je Slovenija zavezala evropski komisiji, da bo do leta 2019 iz združene banke odšlo približno 315 ljudi, kar pa ni edina žrtev, v katero so privolili zaposleni Abanke zaradi načrtovane sanacije in lanske združitve s celjsko banko.
Zaposleni v Abanki so namreč pred dvema letoma v zameno zato, da v banki ne bo odpuščanj, privolili tudi v petodstotno znižanje osnovnih plač do leta 2018.
»Takrat Abanka še ni bila združena z Banko Celje, zdaj pa je, zato potrebe po znižanju osnovnih plač ni več, saj bodo zaradi združitve v prihodnjih letih predvidoma sledila odpuščanja,« poudarja predsednik sindikata Banke Celje Drago Jurenec.
Šesti člen kolektivne pogodbe dejavnosti bančništva, na katerega se je naslonila uprava Abanke ob znižanju osnovnih plač pred dvema letoma, namreč določa tudi, da je znižanje osnovnih plač le začasen ukrep, in sicer v primerih izrednega poslabšanja poslovanja v zadnjem letu dni, ki ogroža pozitivni rezultat delodajalca, predvsem njegovo operativno poslovanje, in če to prispeva k ohranitvi delovnih mest. »Ker presežki bodo, ta dogovor načeloma ne velja več,« dodaja Jurenec.
Do oktobra presežkov ne bo
Sindikata Banke Celje in Abanke bosta poslej v pogajanjih z upravo sedela skupaj, zahtevala pa bosta tudi dosledno spoštovanje kolektivne pogodbe, s katero so si zaposleni v Banki Celje še pred odločitvijo o pripojitvi Abanki zagotovili enoletni moratorij na odpuščanje.
»Kolektivna pogodba Banke Celje velja do 5. oktobra leta 2016 in uprava Abanke ne sme odpuščati do tega roka, izjema so tisti zaposleni, ki so se z upravo sami dogovorili za odhod. Če bi se uprava kljub temu dogovoru odločila za odpuščanja pred rokom, pa sindikat ne bo imel druge možnosti, kot da išče pravico na sodišču,« pravi Jurenec.
To pa je tudi eden od povodov, zakaj sta oba bančna sindikata sedla za skupno mizo z upravo. Ko bo prenehal veljati moratorij na odpuščanje, bo namreč prenehala veljati tudi kolektivna pogodba Banke Celje in bo za njene nekdanje zaposlene začela veljati pogodba Abanke – teoretično bi torej tudi zaposlenim v celjski banki grozilo petodstotno znižanje plač do leta 2018.
Preden je država celjsko banko poslala na smetišče zgodovine in jo postavila na bančni zemljevid skupaj z Abanko, je bilo v obeh bankah skupaj približno 1360 zaposlenih, danes jih je še približno 1260. »Bojimo se, da bo večina presežnih delavcev iz Banke Celje,« še pravi Jurenec. Sindikata sta se z upravo dogovorila tudi, da v času pogajanj nobena stran ne daje izjav za javnost.
