Tiskane izdaje
Kako komentirate lansko 2,9-odstotno gospodarsko rast?
Zanimivo je, da so bili v zadnjem četrtletju viri rasti drugačni kot v predhodnih. Neto prispevek izvoza je bil celo negativen, kar pomeni, da je uvoz hitreje rastel kot izvoz, predvsem zaradi večjega domačega trošenja in tudi zaradi večjih investicij. Rast investicij je bila zelo visoka, zelo pozitivno je povečanje investicij v opremo in stroje, in sicer za 13,4 odstotka v zadnjem četrtletju, od tega v transportno opremo za 19 odstotkov. To odraža povečan uvoz, ki je bil namenjen nakupu transportne opreme, predvidevam da tovornjakov. Ne moremo spregledati, da je bila realna rast izvoza v zadnjem četrtletju ena izmed najnižjih. Nižji kot v predhodnih dveh četrtletjih je bil tudi izvoz storitev. Presenetila nas je rast trošenja gospodinjstev, ki je bila najvišja po letu 2008. Menimo, da trošenje spodbujajo nizke obrestne mere in relativno visok optimizem potrošnikov. K temu je prispevalo izboljšanje na trgu delovne sile, ki sicer ni bilo tektonsko, a lani smo imeli 0,9 odstotka več delovno aktivnih, število brezposelnih je padlo za šest odstotkov, tudi realne plače so zrasle za 1,2 odstotka. K rasti zasebne potrošnje so prispevale tudi nižje cene naftnih derivatov, zato so gospodinjstva več prihodka lahko namenila za nakupe drugih dobrin.
Omenili ste umiritev rasti izvoza v zadnjem četrtletju. Čemu pripisujete počasnejšo rast?
Neuradno je knjiga naročil slovenskih izvoznikov še vedno relativno visoka. Slovenski izvozniki vsaj trenutno še niso tako zaskrbljeni, kazalnik razpoloženja slovenskih nabavnih menedžerjev je še vedno relativno visok. Ta indikator za evrsko območje nekoliko upada. Pričakujemo, da bo izvoz še vedno rasel, a bo rast nekoliko nižja kot lani. Lani je na izvoz ugodno vplival tudi šibkejši evro.
Kakšna so vaša pričakovanja glede letošnje rasti BDP?
Na GZS smo bolj konzervativni kot ostale ustanove. Še vedno ohranjamo našo napoved 1,8-odstotne rasti in trenutno ne pričakujemo, da bi jo zaradi zadnje objave statističnega urada bistveno spremenili. Mednarodna tveganja so se po naši jesenski napovedi morda celo nekoliko povečala. Vsaka kriza v mednarodnem okolju bo k nam prišla z zamikom. Slovenski potrošnik ustvari več kot polovico BDP in zdaj povečuje trošenje. To se lahko hitro spremeni, če bi izvozna podjetja začela zniževati število zaposlenih ali omejevati zaposlovanje.
Za slovensko gospodarstvo bo torej ključno dogajanje v mednarodnem okolju, glede katerega so različne institucije vse manj optimistične.
Najpomembnejše razvite evropske države, ki izvažajo na trge v razvoju, že beležijo padec izvoza na glavnih izvoznih trgih. Naši izvozniki pa so dobavitelji, denimo, nemških in francoskih izvoznih podjetij. Običajno polproizvajalci, kjer je naša industrija bolj prisotna, tak padec izvoza občutijo z zamikom. V Sloveniji je izjema farmacevtska industrija, ki ima končne izdelke. Ta se trenutno bolj ukvarja s težavo padca ruskega rublja. A to za industrijo ni prevelika težava, saj ima diverzificirano prodajo. Slovenski izvoz v Rusijo je realno v rubljih celo zrasel, slovenski proizvajalci so ohranili svoje tržne deleže, kar je zelo pomembno.
