Tiskane izdaje
Zaradi zelo slabih razmer v evrskem območju lahko letos pričakujemo le 1,2-odstotno rast izvoza. Po lanskem kar 9,3-odstotnem padcu naložb bodo te upadle tudi letos, za 0,5 odstotka − a le ob predpostavki, da bo država pospešila infrastrukturne naložbe, povezane s črpanjem evropskih sredstev.
Na Umarju opozarjajo na nevarnost, da bo napovedana rast BDP še nižja, glavna tveganja prihajajo iz mednarodnega okolja (recesija v evroskupini, razmere na finančnih trgih) in iz razmer doma, kjer bodo ključni ukrepi za stabilizacijo bank, nadaljevanje konsolidacije javnih financ in pa dvig konkurenčnosti gospodarstva.
Brezposelnih povprečno skoraj 124.000
Letošnji proračunski primanjkljaj bo s tremi odstotki BDP nižji od lanskega (3,7 odstotka), če pa k temu prištejemo še izredni dogodek, zamenjavo CoCo obveznic, pa bo primanjkljaj letos predvidoma znašal 4,2 odstotka BDP, je na vprašanje Dela povedal direktor Umarja Boštjan Vasle.
Posebno skrb zbujajoče je nadaljnje povečanje brezposelnosti: povprečno število brezposelnih se bo povečalo z lanskih 110.000 na dobrih 123.000, prihodnje leto pa se predvidoma povzpelo čez 124.000, napovedujejo v Umarju. S povečanjem brezposelnosti in zasebne in državne porabe se je razpoložljivi dohodek prebivalstva od začetka krize že znižal za 6,4 odstotka, pričakovati pa je, da se bo znižal še za 4,6 odstotka, je še povedal Boštjan Vasle.
Povprečna bruto plača na zaposlenega se je lani znižala prvič v zadnjih dvajsetih letih, letos naj bi bila realno nižja še za 1,8 odstotka.
Ekonomiste ne preseneča nova napoved Umarja
»Letos ni mogoče pričakovati nobenega zasuka navzgor, tudi če bo, ga bomo v ekonomski statistiki zaznali šele prihodnje leto,« meni ekonomist Bogomir Kovač.
Napovedi Umarja kažejo, da nas čaka še eno izgubljeno leto. Poleg še večjega padca BDP je napovedano tudi povečanje brezposelnosti, upad naložb, padec realnih plač za 1,8 odstotka in za štiri odstotke manjša zasebna potrošnja.
»Napoved ustreza zunanjim in notranjim ocenam ter poslovni klimi doma in na izvoznih trgih. Je rezultat zunanjega ohlajanja, striženja domačega povpraševanja in stalne produkcije negotovosti, ki jo stopnjujemo s politično in siceršnjo krizo že leto in pol. Državna in zasebna potrošnja se zmanjšujeta, naložbe stojijo, banke so v kreditnem krču,« opozarja Bogomir Kovač na glavne vzroke za vse večje krčenje slovenskega gospodarstva in poudarja, da bo za rešitev težav nujna precej boljša koordinacija makroekonomskih politik, kot smo ji bili priča zadnja leta. »Predvsem smo preveč čakali in premalo storili. Slabi rezultati, ki jih zdaj kaže statistika, so še rezultat ekonomske politike prejšnje vlade, ki pa je bila podobno neuspešna kot tudi vlada pred njo. Tega ne pravim zaradi političnih obračunavanj, pač pa zato, da bi v prihodnje znali bolje ukrepati.«
Vahčič: Šele zdaj padamo
v veliko luknjo
Umar je danes napovedal, da se bo BDP prihodnje leto povečal za skromnega 0,2 odstotka. »Zelo bi bil presenečen, če bi se BDP prihodnje leto že povišal,« je za Delo te podatke pokomentiral ekonomist Aleš Vahčič. »Mi šele zdaj padamo v veliko luknjo. Vzrok za to je veliko pomanjkanje podjetij, ki bi znala kaj narediti, pri tem pa smo jih veliko že zaprli ali pa jih še bomo. Po drugi strani padata tudi povpraševanje in razpoložljivi dohodek. Predvsem pa ne vidim nobenih idej, kako bi to prekinili. Padec lahko kvečjemu ustavimo, potem pa bo nekaj let trajalo, da bo šlo spet gor. Pa še za to bi potrebovali 'dream team', ki pa ga za zdaj ni na obzorju.«
Pozitivne premike pri izvozu - 22-odstotno rast - imajo po podatkih Umarja le visokotehnološka podjetja, a njihov delež v gospodarstvu je le 13-odstoten, kar pomeni, da 87 odstotkov gospodarstva pri izvozu stagnira ali pa nazaduje. »Ne razumemo, kaj moramo narediti za vstop podjetij - recimo, da jim damo zastonj parcele. Prodati moramo vsa podjetja v državni lasti, da tako porežemo korupcijo. Na strani ponudbe pa potrebujemo investicijske spodbude, da bi podjetja lahko rasla,« opozarja Vahčič.
