Umar: Leta 2016 manj javnih investicij, a višja domača poraba

Ljubljana – V jesenski napovedi računajo, da bo izvoz še naprej naraščal za pet odstotkov letno, v 2016 bodo javne investicije upadle, računajo pa na rast domače porabe in zasebnih investicij.

»V podjetjih se je dobičkonosnost zadnja četrtletja povečevala, imajo tudi lastna sredstva, da bi lahko okrepila naložbe. Zadnje čase so se razdolžila in so manj zadolžena kot v zadnjih treh, štirih letih, kar odpira prostor za dodatne naložbe zasebnega sektorja. Tudi dobri rezultati pri sanaciji bank bi lahko vplivali na to. Veliko vprašanje je, zakaj podjetja teh ugodnih pogojev še ne izkoriščajo. Naša razlaga je, da imamo na eni strani banke, ki so likvidne, a so po tem, kar se jim je zgodilo v preteklih letih, še zelo previdne pri posojanju in odobravanju novih kreditov. Na drugi strani pa imamo podjetja, ki že čutijo gospodarsko okrevanje, a tudi veliko negotovost glede prihodnje rasti in ocenjujejo, da stabilnost še ni zadostna, da bi se odločila za nove naložbe. Za leto 2017 pričakujemo rast javnih in zasebnih naložb,« pravi direktor Umarja Boštjan Vasle.

Na Umarju tako za prihodnje leto zaradi manjšega koriščenja evropskih sredstev pričakujejo dvoodstotno zmanjšanje investicij v osnovna sredstva in nato njihovo petodstotno rast leta 2017 in napovedujejo zmanjšanje števila brezposelnih z lanskih 120.000 na dobrih 100.000 leta 2017. Zasebna potrošnja se bo do leta 2017 krepila precej bolj kot prejšnjih leta, in sicer za najmanj dva odstotka na leto, za dober odstotek na leto naj bi se realno okrepile tudi bruto plače na zaposlenega, pri čemer bolj v javnem kot v zasebnem sektorju.

Tveganja ob pripravi napovedi so povezana z negotovimi razmerami v razvijajočih se gospodarstvih, ki bi lahko vplivale na mednarodno trgovino, in z nejasnimi ukrepi za javnofinančno konsolidacijo, po drugi strani pa bi bila lahko rast tudi višja, če bi se povečala poraba zasebnega sektorja, še menijo v Umarju.

GZS: Optimistična napoved

Na Gospodarski zbornici Slovenije (GZS) so do napovedi Umarja zadržani. »Napoved gospodarske rasti je za letošnje leto na zgornjem delu pričakovanj, saj naj bi zasebna poraba rasla še enkrat hitreje, kot so to napovedali spomladi. Za prihodnje leto je napoved prav tako optimistična. Nekoliko je Umar upošteval upočasnitev izvoznih gibanj, medtem ko je bil pri oceni rasti uvoza preveč konservativen, saj visoko rast zasebne potrošnje običajno spodbuja tudi večjo rast uvoza. Namreč, večji uvoz znižuje domači BDP,« pravi Bojan Ivanc, vodja analitske skupine SKEP pri GZS.

Gospodarstvo po njegovih besedah pričakuje počasnejšo rast zasebnih investicij v prihodnjih dveh letih kot Umar. Pogoji za večje investiranje so izpolnjeni: podjetja imajo kapacitete precej izkoriščene, denarja na računih proizvodnih podjetij je največ v zadnjih sedmih letih, posojila so se pocenila. Vendar razlog za investicije lahko podajo le kupci, to je predvsem evropska industrija.

»Raven naročil je visoka, vendar se je v zadnjih mesecih razširil tudi strah pred prihodnjo dinamiko naročil. Ročnost pogodb s tujimi partnerji je danes krajša kot v preteklosti, nihče noče več prevzemati tveganja velikih zalog naročil in morebitnih kasnejših odpisov, če bi se kupci na trgih v razvoju ohladili.«

»Pričakujemo, da se bodo zasebne investicije v prihodnjem letu povečale, a ne bodo mogle nadomestiti izpada javnih investicij, financiranih iz iztekajoče evropske perspektive. Naše inženiringe in gradbenike tako čaka težko leto 2016,« je dejal Ivanc. Pri tem je dodal, da nerazvojno naravnan predlog proračunov dejavnostima ni v pomoč.

»Rast še vedno prepočasna«

Ekonomist Anže Burger je izboljšanje napovedi označil za pričakovano: »Zasebna potrošnja je dolgo stagnirala, ker so se gospodinjstva v zadnjih letih razdolževala. Zdaj se gospodinjstva odločajo za nakupe trajnejših dobrin, kot so avtomobili, hladilniki in tako naprej, ki so jih pred tem odlagali. Dolgo časa so bile negativne tudi investicije, zdaj pa predvsem izvozni sektor veliko investira.«

A Burger opozarja, da so sedanje stopnje rasti precej pod potencialom Slovenije: »Takšna gospodarska rast je še vedno izrazito prepočasna glede na našo stopnjo razvitosti. Strukturne reforme – pokojninska reforma, večja fleksibilnost trga dela, davčna razbremenitev bolj produktivnih, deregulacija večina poklicev in tako naprej – bi povečale dolgoročno rast. A do zdaj se še nobena vlada ni opogumila in se jih lotila.«

Slovenija po njegovih besedah zaostaja tudi pri privabljanju tujega kapitala, zato bi bilo treba pospešiti privatizacijo in privabiti več tujih neposrednih investicij: »Imamo od dva- do trikrat manj tujih neposrednih invesiticij kot primerljive države. S temi investicijami bi se slovenska podjetja lahko še bolj vključila v globalne verige vrednosti in omogočila še večjo rast internacionaliziranega sektorja.«