Umar: Prav zdaj je pravi čas za reformske ukrepe

Ljubljana – Slovenija lahko z reformami raste trajno in hitreje in ima bolj vzdržne javne finance, menijo na Umarju. Javnosti in vladi predlagajo v razmislek ukrepe s pozitivnimi učinki na konkurenčnost, trg dela, javne finance in stabilnost finančnega sistema.

Veliko je razlogov, zakaj Slovenija potrebuje strukturne spremembe za večjo konkurenčnost gospodarstva, učinkovitejši trg dela in na dolgi rok vzdržne javne finance. Naš potencial za gospodarsko rast je zdaj med najnižjimi v EU, na trgu dela močno negativno odstopamo pri zaposlenosti najmlajših in najstarejših, pritisk demografskih sprememb na daljši rok zelo ogroža pokojninsko blagajno, izpostavljeni smo tveganjem strukturnega primanjkljaja, javni dolg se je početveril.

O ukrepih bo odločala vlada

Na Umarju na podlagi simulacij ugotavljajo, da bi morali za trajnejšo in višjo dolgoročno gospodarsko rast in za vzdržne javne finance ukrepati na več področjih. Izbrali so nekaj ukrepov s širšimi učinki, ključna ugotovitev pa je, da ukrepi dajejo pozitivne učinke že na srednji rok, tako kot v drugih članicah OECD. Na samem začetku uvajanja imajo nekateri lahko tudi negativne posledice, dolgoročni učinki pa so pozitivni. Možne so različne kombinacije ukrepov. »Ukrepi, ki smo jih simulirali, so skrbno izbrani in dajejo pozitivne rezultate, niso tisti ukrepi, ki bi jih neposredno priporočili vladi, naj jih sprejme. Ukrepe smo uporabili zgolj zato, da smo simulirali pozitivne učinke. Priporočiti želimo tista področja, ki jih je v Sloveniji treba nasloviti, konkretni ukrepi, ki bodo na koncu izbrani, pa so seveda v pristojnosti vlade, ki bo odločala v sodelovanju s širšo javnostjo, socialnimi partnerji itd.,« je previdno pojasnil direktor Umarja Boštjan Vasle.

Rezultati simulacij

Kar zadeva povečanje konkurenčnosti, so na Umarju simulirali tri ukrepe. Povečanje učinkovitosti izdatkov za raziskave in razvoj bi bilo lahko najbolj izdatno. V desetih letih bi lahko povečalo BDP za 0,3 do enega odstotka na račun povečanega izvoza, na drugi strani bi se delež dolga države v BDP lahko znižal za 3,6 odstotne točke. Znižanje administrativnih ovir bi lahko takoj prispevalo h prispevalo h gospodarski rasti, po desetih letih bi bil BDP višji do pol odstotka. Učinek vseh treh ukrepov na zaposlenost bi bil ničeln ali celo rahlo negativen.

Simulacije nekaterih ukrepov na trgu dela (višja sredstva aktivne politike zaposlovanja, znižanje nadomestitvene stopnje za primer brezposelnosti in znižanje davčnega primeža) kažejo, da bi se lahko BDP v Sloveniji povečal
za od 0,2 odstotka do nekaj nad enim odstotkom za posamezen ukrep. Povišanje sredstev za usposabljanje mladih in starejših v okviru programa aktivne politike zaposlovanja za pet odstotnih točk bi v petih letih povišalo stopnjo delovne aktivnosti mladih za 0,5 odstotne točke, starejših za pa 0,7 odstotne točke, dolgoročni učinki pa bi bili še večji.

Na področju javnih financ so upoštevali nabor možnih sprememb pokojninskega sistema. Simulacija sprememb načina indeksacije pokojnin kaže, da bi lahko takšen ukrep prinesel hitre in dokaj velike učinke na pokojninske izdatke, če bi se pokojnine usklajevale le z inflacijo. Izračun pokaže, da ukrep, ki zagotavlja ohranjanje realne vrednosti pokojnin, prinaša prihranek – v štirih letih kumulativno nekaj manj kot 300 milijonov evrov –, delež pokojnin v BDP pa bi bil za približno 0,3 odstotne nižji kot v osnovnem scenariju. Največji učinek bi dosegli z zvišanjem upokojitvene starosti in pokojninske dobe in znižano indeksacijo: v 40 letih bi se delež izdatkov za pokojnine v BDP znižal za 4,3 odstotne točke...

Pravi čas za razmislek in uvedbo reform

In zakaj razmislek o uvedbi strukturnih reform prav zdaj? Boštjan Vasle: »Slovenija zdaj pripravlja pomembne dokumente ekonomske politike: nacionalni reformni program in program stabilnosti, začele so se priprave za proračun za prihodnje leto. Zato je smiselno, da nosilce ukrepov in dokumentov opozorimo na pomembnost in nujnost strukturnih ukrepov. Drugi razlog pa je sama gospodarska slika Slovenije. V minulih letih smo uspešno stabilizirali finančni sistem in leto 2015 smo končali z relativno visoko gospodarsko rastjo že drugo leto zapored. Gospodarska stabilnost, ki jo zdaj imamo, je drugi pomemben razlog, da bi bilo smiselno obnoviti razpravo in celo implementacijo strukturnih ukrepov. Tudi vlada ima zdaj – glede na čas do prihodnjih volitev – še časovno okno in manevrski prostor za uvedbo strukturnih reform.«