Tiskane izdaje
Ljubljana − Umar ugotavlja, da se strukturna neskladja v Sloveniji kopičijo in zavirajo hitrejšo gospodarsko rast. Zato so v analizi učinkov nekaterih ukrepov pokazali, da bi imeli strukturni ukrepi vpliv na dolgoročno stabilno in vzdržno rast, bi pa na kratek rok lahko prinesli tudi nekaj negativnih učinkov.
Tako je danes na konferenci, ki jo je Urad RS za makroekonomske analize in razvoj (Umar) pripravil v sodelovanju z Banko Slovenije in Organizacijo za ekonomsko sodelovanje in razvoj (OECD), poudaril direktor Umarja Boštjan Vasle.
»Ukrepi, ki smo jih simulirali, niso tisti, ki bi jih neposredno priporočili vladi, naj jih sprejme. Priporočiti želimo področja, ukrepi pa so v pristojnosti vlade, ki naj jih doreče v razpravi s širšo javnostjo,« je poudaril.
Pravi čas za razpravo o izbiri ukrepov
Sedanji čas po njegovem govori v prid razpravi o izbiri ukrepov, ki bi namesto kratkoročnih rešitev trajno odpravljali vzroke strukturnih neravnotežij. Finančni sistem se je stabiliziral, gospodarska rast dosega lepe stopnje, politika pa ima do naslednjih volitev še dovolj časa, da izvede nekatere reforme.
»Smiselno je tudi, da v času priprav nacionalnega reformnega programa, programa stabilnosti in proračuna za prihodnje pripravljavce opozorimo na nujnost teh ukrepov,« je povzel Vasle. Ključno sporočilo njihove analize je tako to, da strukturni ukrepi dajejo pozitivne rezultate v srednjeročnem obdobju, je dodal.
Težave so prepletene
Umar med ključna strukturna neskladja šteje nizko produktivnost in delovno aktivnost starejših, neprilagojenost demografskim spremembam, visok strukturni javnofinančni primanjkljaj in dolg sektorja država. Težave so prepletene, zato je treba izvesti skupek ukrepov, je navedel Aleš Delakorda iz Umarja.
Simulacije nekaterih možnih ukrepov za izboljšanje konkurenčnosti (povečanje učinkovitosti izdatkov za raziskave in razvoj, deregulacija storitev, zmanjšanje administrativnih ovir) kažejo na možnost povečanja bruto domačega proizvoda (BDP) na daljši rok za od 0,1 do okoli enega odstotka za posamezen ukrep.
Velik učinek z učinkovitejšimi izdatki za raziskave in razvoj
Pričakovano velik in pozitiven učinek na BDP bi imelo izboljšanje učinkovitosti izdatkov za raziskave in razvoj. Znižanje pomembnejših administrativnih ovir in ovir za vstop na trg poklicnih storitev na raven povprečja razvitejših držav pa bi na daljši rok BDP povečalo, a nekoliko manj.
Simulacije nekaterih ukrepov na trgu dela (višja sredstva aktivne politike zaposlovanja, znižanje nadomestitvene stopnje za primer brezposelnosti in znižanje davčnega primeža) kažejo, da bi se lahko BDP v Sloveniji povečal za od 0,2 do nekaj nad enim odstotkom za posamezen ukrep.
Simulirani učinki ukrepov javnih financ kažejo pozitivne vplive na makroekonomske agregate in na stanje javnih financ. Skupna značilnost je, da tako na javne finance kot na makroekonomsko sliko pretežno delujejo dolgoročno, kar je pričakovano in je povezano z njihovim postopnim uvajanjem.
To velja tako za učinke strukturnih sprememb pokojninskega sistema kot zdravstva in dolgotrajne oskrbe, zlasti tistih, ki naj bi vplivali tudi na bolj zdrav življenjski slog posameznikov. Nekateri ukrepi, kot sta spremenjena indeksacija pokojnin in izboljšanje upravljanja podjetij v državni lasti, bi lahko primanjkljaj države znižali že na kratek rok za okoli 0,3 odstotne točke BDP na leto.
Dolgoročni učinki ukrepov na zmanjšanje deleža primanjkljaja države v BDP se gibljejo od 0,1 (pri ukrepih, povezanih z zmanjševanjem absentizma) do okoli štiri odstotne točke na letni ravni pri celovitejših spremembah parametrov pokojninskega sistema.
Simulacije kažejo, da bo za vzpostavitev dolgoročno vzdržnega pokojninskega sistema verjetno nujna kombinacija sprememb upokojitvene starosti in pokojninske dobe ter načina indeksacije pokojnin. Pri tem niso upoštevani še drugi verjetno pozitivni posredni učinki, kot so nižji izdatki za obresti ter nižji stroški financiranja sektorja država in zasebnega sektorja.
Tomaž Košak iz Banke Slovenije je zaradi vloge bank pri okrevanju gospodarstva predstavil analizo bančnega sistema, Balazs Egert iz OECD pa potek ovrednotenja strukturnih ukrepov v izbranih članicah OECD.
OECD je lani pripravil modelsko oceno učinkov strukturnih reform na bolj agregatni ravni. BDP bi se po teh ocenah zaradi ukrepov na trgu dela in trgu proizvodov ter pokojninske reforme v petih letih po uvedbi skupaj povečal za odstotek, v desetih letih pa za dva odstotka.
Največje učinke na BDP bi imeli ukrepi na trgu proizvodov, ki v celoti izvirajo iz povečane produktivnosti, skupni učinek ukrepov na trgu dela in pokojninske reforme na BDP pa bi bil približno polovico manjši od učinkov ukrepov na trgu proizvodov.
Umar v svoji analizi, ki jo je danes objavil na spletni strani, opozarja, da bo za večjo učinkovitost treba vzpostaviti nabor in optimalni vrstni red uvajanja ukrepov, saj lahko preširok nabor povzroči izgubo osredotočenosti na najpomembnejše. Na učinkovitost predvsem na kratek in srednji rok pa pozitivno vplivata tudi verodostojnost in hitrost izvajanja programa strukturnih ukrepov, so poudarili.
