Tiskane izdaje
»S pričakovano rastjo evrskega gospodarstva, nizkih cen nafte in izjemno nizkih obrestnih mer zaradi kvantitativnega sproščanja Evropske centralne banke bo okolje za Srednjo in Vzhodno Evropo v prihodnjem letu ostalo ugodno,« so zapisali v banki.
Po njihovem mnenju bo na rast letos nekoliko negativno sicer vplivalo zmanjšanje evropskih transferjev, ki pa bodo k rasti spet pripomogli že prihodnje leto, ko se bo verjetno upočasnil izvoz.
Ostaja vrsta tveganj
Kljub ugodnemu okolju pa v Srednji in Vzhodni Evropi ostaja vrsta tveganj, kot je počasnejše okrevanje evropskega gospodarstva od pričakovanj, geopolitična trenja in zategovanje denarne politike ameriške centralne banke.
Rast srednje- in vzhodnoevropskih gospodarstev, ki so del EU je na najvišjih ravneh po letu 2008, makroekonomski neravnovesij pa ni, kar se je pokazalo tudi na kapitalskih trgih - regija je postala varna za vlagatelje na hitro rastočih trgih.
Gospodarstva izven EU s počasno rastjo
Nekoliko drugačna je slika v gospodarstvih, ki niso del unije: Srbija in Hrvaška sta se recesiji izognili zaradi močnega evrskega območja, a rast ostaja počasna zaradi strukturne togosti ter velikih proračunskih primanjkljajev in dolga.
Razočarala je tudi Turčija, kjer je za počasno rast kriva odsotnost politik ter do nedavno tudi povečana politična negotovost. Rusija in Ukrajina pa tako ali tako ostajata oslabljeni zaradi ukrajinske krize in posledičnih sankcij proti Rusiji.
Ob tem v banki dodajajo, da bosta za razliko od javnih vlaganj verjetno napredovali zasebna potrošnja in vlaganja. Inflacija naj bi ostala nizka, med drugim zaradi nizkih cen nafte.
»Z nekoliko počasnejšo rastjo in obrestnimi merami blizu rekordno nizkih bo obseg politik za spodbujanje rasti omejen tako v letu 2016 kot v letu 2017,« je dodal Unicreditov glavni ekonomist za Srednjo in Vzhodno Evropo Lubomir Mitov.
