Uprava Abanke bi lahko trčila ob sindikat Banke Celje

Zaposleni v Banki Celje so si še pred odločitvijo o pripojitvi k Abanki zagotovili enoletni moratorij na odpuščanje.

Objavljeno
03. december 2015 18.57
Poslovna stavba Abanke na Slovenski cesti, kjer poteka shod proti privatizaciji. Ljubljana, Slovenija 11.junija 2015.
Vanja Tekavec
Vanja Tekavec

Ljubljana – Uprava Abanke, ki se je oktobra združila z Banko Celje, že pripravlja načrt optimizacije poslovanja, s katerim se v domačem bančništvu znova odpira vprašanje viškov zaposlenih. »Domače banke smo dokapitalizirali preveč, vse umazane posle v zvezi z zaposlenimi pa bomo naredili sami in potem to vitko banko prodali tujcem, kar se mi zdi od države skrajno mačehovsko,« je kritičen predsednik sindikata Banke Celje Drago Jurenec.

Že od začetka snovanja bančnega dvojčka na osi Ljubljana - Celje se zastavlja vprašanje, kako bo združevanje Banke Celje in Abanke vplivalo na število zaposlenih. Ob sanaciji obeh bank se je Slovenija zavezala Evropski komisiji, da bo do leta 2019 iz združene banke odšlo približno 315 ljudi, vendar se v sindikatih obeh bank bojijo, da bo končna številka še višja.

»Vsi vemo, da je stanje v bančništvu danes težko, zato slutimo, da bo končno število viškov še višje od 300 zaposlenih, in to ne le zaradi podvajanja določenih funkcij,« pravi Slavko Jalovec, predsednik sindikata Abanke.

Drago Jurenec, nekdanji dolgoletni predsednik Bančnega sindikata Slovenije in zadnja štiri leta predsednik sindikata delavcev Banke Celje, dodaja, da je banko že zapustilo dobršni del od napovedanih 300 zaposlenih, saj se je zmanjševanje števila zaposlenih začelo že po decembru 2014, ko je Slovenija dala Bruslju zaveze glede dokapitalizacije bank. »Nekateri pa so odšli kar sami. Povečini gredo najboljši, ki ne vidijo več perspektive v banki. Pri drugih so se odločali za mehke metode odpuščanja, kot so upokojevanje, predčasni odhodi na zavod za zaposlovanje,« razlaga Jurenec.

Preden je država poslala Banko Celje na smetišče zgodovine in jo postavila na bančni zemljevid skupaj z Abanko, je bilo v obeh bankah skupaj približno 1360 zaposlenih, zdaj jih je še približno 1260.

Jalovec: Seznamov odpuščanj ni

Podatkov o tem, koliko ljudi bo preveč, še ni. »Po banki se govori marsikaj, tudi to, da obstajajo seznami presežnih delavcev, vendar zagotavljam, da seznamov ni. Morda je kje zapisano število presežnih delavcev. Dokler skupaj z upravo ne bomo dogovorili meril za odpuščanje, seznamov ne more in ne sme biti,« poudarja Slavko Jalovec.

Zaposlene v Banki Celje pa skrbi, kako bo uprava Abanke pri odpuščanjih zagotavljala uravnoteženost med bankama, da pri tem ne bodo na udaru le zaposleni v celjski banki. »Kaj pomeni pripojitev? Sedež banke je v Ljubljani, torej bo tam tudi velika večina funkcij, ki se podvajajo. Že zdaj se v Ljubljano vozi 50 ljudi in predvideva se, da se jih bo po enoletnem predhodnem obdobju še 50. Že danes se od naših zaposlenih zahteva veliko truda v združevanju, jutri pa bodo ti isti ljudje zaradi podvajanja funkcij odšli na cesto,« pravi Jurenec.

Sogovornik je kritičen tudi do dejstva, da v preteklih letih tako rekoč nihče od vodilnih v banki ni opozoril na negativne posledice združitve za Banko Celje, ki je zelo vpeta v lokalno politiko in povezana s celjskim gospodarskim bazenom.

»Banka je vedno živela s Celjem, bila je solidna banka, pa se kljub temu nihče od nekdanjih članov uprav in NS ni zavzel zanjo. Abanka ni bila ob pripojitvi nič boljša od Banke Celje, v marsikaterem pokazatelju je bila celo slabša, pa je vseeno prišla komanda s strani države,« je kritičen Jurenec.

Bo obveljal enoletni moratorij na odpuščanje?

Kot pravita predsednika obeh sindikatov, si bodo pri pripravi seznama presežnih delavcev prizadevali za mehke metode odpuščanja, pa tudi za dosledno spoštovanje zakonodaje in pravic zaposlenih. Zahtevali pa bodo tudi dosledno spoštovanje kolektivne pogodbe, s katero so si zaposleni v Banki Celje še pred odločitvijo o pripojitvi zagotovili enoletni moratorij na odpuščanje. Omenjeni člen kolektivne pogodbe odpira najmanj dve vprašanji: ali lahko uprava Abanke odpušča zaposlene v Banki Celje pred 5. oktobrom 2016 in posledično tudi, ali bo uprava lahko odpuščala delavce v Abanki, če temu ne bo tako v Banki Celje. Ta je formalno pot pod okriljem Abanke začela 5. oktobra letos.

»Socialni dialog z upravo Abanke teče zelo dobro, vendar je težko, ker je zaposlene strah. Če bo uprava začela odpuščati ne glede na klavzulo iz kolektivne pogodbe Banke Celje, bo sindikat odreagiral,« še pravi Jalovec.