Uredbo za črpanje še usklajujejo

Ljubljana - Nacionalna uredba za črpanje evropskih sredstev je še vedno v medresorskem usklajevanju, potem ko naj bi bila sprejeta že sredi marca. Zdaj SVRK napoveduje, da bi lahko bila sprejeta aprila. Kljub zamudi bi lahko zagon perspektive 20142020 pričakovali še pred poletjem.

Ministrica za kohezijo Alenka Smerkolj je v pogovoru za v začetku marca napovedala, da bo vlada potrjevala nacionalno uredbo za črpanje evropskih sredstev (iz nove perspektive 20142020) 18. marca. To se še vedno ni zgodilo. Zakaj? Kakor pojasnjuje Andrej Engelman iz vladne službe za razvoj in evropsko kohezijsko politiko (SVRK), so se odločili, da bodo uredbo še usklajevali pri lokalnih skupnosti, socialnih partnerjih, nevladnih organizacijah in tudi pri obeh kohezijskih regijah, Vzhodni in Zahodni Sloveniji, kakor tudi medresorsko. Med drugim zato, ker je v medresorskem usklajevanju tudi zakon o izvrševanju proračuna za leto 2015. Sicer pa želijo v uredbo »pripeljati« čim več dobrih projektov in tudi zaveze, da bodo lahko sredstva odvzeli projektom, če se bo izkazalo, da niso dobri oziroma se izvajajo slabo. Andrej Engelman: »Tako bi se tudi izognili praksi iz stare (iztekajoče se perspektive 20072014), v kateri se je skoraj 40 odstotkov črpanja skoncetriralo na zadnji dve leti črpanja.«

Državni sekretar Engleman pričakuje, da bo nacionalna uredba potrjena aprila, še pred poletjem pa bi lahko sledili prvi javni razpisi za črpanje evropskih sredstev iz nove perspektive. Kar naj bi še vedno pomenilo, da vsaj, kar zadeva črpanje iz novega obdobja, v katerem ima Slovenija na voljo 3,3 milijarde evrov evropskih sredstev, ne bo nič zamujeno. A tudi sicer iz Bruslja menda (še) ni pritiskov, ker uredbe še ni. Navsezadnje je sredi tega tedna že prvič zasedal odbor za spremljanje operativnega programa za izvajanje evropske kohezijske politike za obdobje 20142020, ki je tudi ena od zahtev Bruslja.
Novo uredbo naj pripravijo v miru, samo da bo delovala, pravi Alenka Avberšek, izvršna direktorica GZS. Avberšek: »Nova uredba naj bi prispevala k temu, da bi se izvajanja razpisov, sprejemanja, nadzora in na koncu črpanja lotili bolj gospodarno in manj zbirokratizirano kot v pretekli perspektivi. Ključni pa so pravi ljudje na pravem mestu, usposobljeni in motivirani, da bodo upravičencem pomagali, da bi dosegali načrtovane cilje in časovnice, in to z nujnim obsegom papirologije. Nova uredba naj bi uvedla mehanizme, da bi bilo vodenje investicij zaupano odgovorni stroki, s tem pa dinamika črpanja enakomerno porazdeljena, ne tako močno naslonjena na izvedbo in porabo v zadnjem letu, kot je to letos.«