Uspešno črpanje v preteklosti, dobri obeti za naprej

Ljubljana – Slovenija je poslala v Bruselj končno poročilo o izvajanju kohezijske politike za obdobje 2007–2013. V tem času je bila med najuspešnejšimi. V novi perspektivi 2014–2020 ima že potrjeno za skoraj milijardo evrov projektov. 
Države članice so morale do 31. marca v Bruselj poslati končna poročila o izvajanju operativnih programov, na podlagi katerih so koristile sredstva iz evropskih strukturnih in kohezijskega sklada. Slovenija je zahtevano končno poročilo (za vse tri operativne programe) poslala v četrtek, včeraj še posebno izjavo o zaključku. Tako bo lahko evropska komisija leta 2018 Sloveniji izplačala še zadnjih pet odstotkov sredstev v okviru izvajanja evropske kohezijske politike v obdobju 2007–2013, »kar pomeni, da je Slovenija na poti, da uspešno izkoristi vsa evropska sredstva«, poudarjajo na vladni službi za razvoj in evropsko kohezijsko politiko (SVRK). Slovenija spada med najuspešnejše države glede uporabe sredstev EU v pretekli sedemletki (+2): v domači, torej slovenski proračun ji je uspelo povrniti 95 odstotkov vseh od 4,1 milijarde evrov razpoložljivih sredstev; maksimalno, kot pravijo na SVRK. Skupaj z domačo udeležbo je bilo sofinanciranih za 5,8 milijarde evrov različnih projektov, z deležem prejemnikov pa so bile naložbe v več kakor 5700 projektov vredne več kakor 6 milijard evrov.

Kilometri cest, urgentni centri, delovna mesta

Na področju prometne infrastrukture izpostavljajo 150 kilometrov posodobljenih javnih železniških prog, med njimi je tudi proga Pragersko–Hodoš, z evropskimi sredstvi je bilo dosežena popolna pokritost s signalom GSM-R na 12.000 kilometrih javnega železniškega omrežja, zgrajenih ali posodobljenih več kot 100 kilometrov avtocestnih odsekov, sedem obvoznic v mestna središča, kar 84 nivojskih prehodov cest nad železniškimi progami. Zgrajenih je 670 kilometrov kanalizacijskih vodov, 630.000 prebivalcev ima boljšo in varnejšo preskrbo s pitno vodo, opravljenih je bilo več kot 360 energetskih sanacij bolnišnic, domov za starejše, šol, postavljena je bila mreža desetih urgentnih centrov. Podprto je bilo več kot 4200 podjetij, skoraj 19.000 novonastalih podjetij, več kot 19.000 subvencioniranih delovnih mest, programi usposabljanja za več kot 380.000 ljudi ...

Prva milijarda iz nove perspektive potrjena

Slovenija ima v obdobju 2014–2020 na razpolago 3,2 milijarde evropskih sredstev in od tega je že potrdila skoraj tretjino: natančneje 190 različnih projektov, skupaj vrednih 925 milijonov evrov, torej se bliža milijardi evrov.  Iz slovenskega proračuna je bilo izplačanih že 132 milijonov evrov za evropske projekte. Toda bolj kot potrjevanje projektov in javnih razpisov je bilo skoraj do konca lanskega leta negotovo, kdaj bodo v Bruselj poslani tudi prvi zahtevki za povračilo evropskih sredstev iz bruseljskega v slovenski državni proračun. To se je, potem ko je država proti koncu leta 2016 potrdila potrebni akreditacijski sistem, ki omogoča črpanje iz Bruslja, zgodilo še decembra lani, in doslej je Slovenija dobila iz Bruslja povrnjenih 42 milijonov evrov. Ali bo Slovenija pohitela in še letos potrdila naslednjo milijardo ali celo obedve iz tekoče perspektive? Na SVRK odgovarjajo: »Trenutna ocena glede na izvedbeni načrt operativnega programa je, da bi bilo lahko v tem letu po optimističnem scenariju potrjenih za dodatno milijardo evrov razpoložljivih sredstev, kar pa je odvisno od pripravljenosti posameznih instrumentov. Ob tem je treba poudariti, da tudi potrjevanje zahteva racionalno dinamiko: ne sme biti prepočasna, ne sme pa tudi prehitevati, saj se lahko le tako z ustreznimi instrumenti odzovemo na aktualne okoliščine (na primer pri zaposlovanju določene ciljne skupine, kjer je treba nekatere ukrepe načrtovati ali za krajše obdobje ali pa z načinom možnega prilagajanja, predvsem zaradi hitro se spreminjajočih razmer na trgu dela). Zaradi slednjega hitra razdelitev vseh razpoložljivih sredstev na različnih vsebinah ne pomeni nujno uspešnega upravljanja sredstev.«  Po napovedih resorjev ocenjujejo, da bi letos lahko izplačila iz slovenskega proračuna za te namene znašala blizu 350 milijonov za evropski del, skupaj s prispevkom iz slovenskega proračuna pa nekaj več kakor 420 milijonov evrov. Iz Bruslja pa bi lahko letos »potegnili« po zdajšnjih ocenah SVRK okrog 300 milijonov evrov.