Tiskane izdaje
Ljubljana - »To je popolna zmaga. Dali so nam možnost pravnega sredstva in s tem poplačila. Naslednji korak bo vlaganje tožb,« se je na današnjo odločitev ustavnega sodišča glede bančnih izbrisov odzval odvetnik razlaščencev Miha Kunič.
Ustavno sodišče je namreč presodilo, da razlaščeni lastniki podrejenih obveznic in delnic bank niso imeli možnosti učinkovitega pravnega varstva glede odločb, ki jih je v zvezi s sanacijo slovenskih bank izdala Banka Slovenije. Ustavno sodišče je tako soglasno sklenilo, da je 350.a člen zakona o bančništvu neskladen z ustavo. Za takšnega je razglasilo tudi člen zakona o slabi banki, ki se nanaša na sodno varstvo zoper odločbo Banke Slovenije.
Pobudniki so izpodbijali več členov in očitali več neustavnosti, a so ustavni sodniki menili, da pri razlastitvi ni šlo za retroaktiven poseg, da ta ni bil v neskladju z načelom zaupanja v pravo in da se s tem ni poseglo v pravico do zasebne lastnine.
Odprava neustavnosti
Ustavno sodišče je državnemu zboru naložilo, da v šestih mesecih odpravi ugotovljeno neustavnost zakona o slabi banki, do takrat pa prekinilo vse s tem povezane sodne postopke. Sklenilo je še, da roki za vložitev odškodninskih tožb začnejo teči šele šest mesecev po odpravi neustavnosti.
Z odločitvijo so zadovoljni tudi v Banki Slovenije (BS), kjer pravijo, da to pomeni, da so tudi ukrepi, ki so bili bankam izrečeni z odločbami BS o izrednih ukrepih, v skladu z ustavo in jih ni mogoče kakorkoli izpodbijati. Dodali so, da je ustavno sodišče potrdilo, da lahko imetniki podrejenih instrumentov uveljavljajo morebitno varstvo le z vlaganjem odškodninskih tožb. Ustavno sodišče namreč meni, da to, da razlaščenci niso mogli izpodbijati odločbe BS, ni v neskladju z ustavo.
Pričakovati je, da bodo razlaščenci v kratkem vložili odškodninske tožbe zoper banke izdajateljice in državo, zastaralnih rokov za to ustavno sodišče namreč ni podaljšalo.
Eni zadovoljni, drugi neprijetno presenečeni
To, da je bila prizadetim vlagateljem na voljo le odškodninska tožba, ne pa tudi možnost izpodbijanja odločb Banke Slovenije, ni bilo v neskladju z ustavo, je menilo ustavno sodišče. Kljub temu pa sodno varstvo po njihovi presoji ni bilo učinkovito, saj ni upoštevalo šibkejšega položaja vlagateljev v primerjavi z Banko Slovenije.
Ustavno sodišče se je za takšen sklep odločilo zaradi nedostopnosti informacij in podatkov o oceni vrednosti sredstev bank, ker ni bilo mehanizmov za odpravljanje informacijskega neravnotežja in ker ni bilo možnosti hitrih in ekonomičnih postopkov za kolektivno sodno varstvo.
Ustavno sodišče je odločitev o skupaj 23 pobudah po skoraj treh letih sprejelo soglasno, sodnici Dunja Jadek Pensa in Etelka Korpič Horvat pa sta se izločili.
Infografika: Delo
Nič o nezakonitosti odločb
Ustavno sodišče je sporočilo, da se številni argumenti pobudnikov niso nanašali na ustavnost določb zakona o bančništvu, pač pa na domnevno nezakonitost odločb Banke Slovenije, ki so odredile to razlastitev, s čimer pa se ustavni sodniki glede na svoje pristojnosti niso ukvarjali.
Prav tako so pri svoji presoji upoštevali, da podrejene obveznosti bank niso bile pravno enakovredne navadnim terjatvam upnikov bank, saj so v večinskem delu tvorile kapital banke, ki je namenjen pokrivanju izgub bank in zaščiti drugih upnikov. Kot je znano, gre za skoraj 600 milijonov evrov podrejenih finančnih obveznic in bančne delnice, kar se skupaj nanaša na več kot 100.000 vlagateljev. Z izbrisom je država pokrila del petmilijardne bančne luknje.
Oškodovanci zato zdaj pričakujejo, da bodo dostop do podatkov, ki so bili podlaga za negativen kapital bank in za izbris, dobili.
»Odločitev ustavnega sodišča je zame dovolj, v smislu, da je v skladu z mojimi minimalnimi pričakovanji, ki sem jih izrazil že februarja lani: da mi bo ustavno sodišče vrnilo pravico zahtevati neodvisno in objektivno preverbo, ali so bili pravni in ekonomski pogoji za izbris mojih terjatev do bank res izpolnjeni. Danes smo to pravico dobili in menim, da bomo z njo dokaj zlahka dokazali oškodovanje; naša samooklicana domača trojka z Banko Slovenije na čelu je dobro vedela, zakaj nam je to pravico odvzela in potem skoraj tri leta vztrajala, da mora tako ostati. Glede na napotke ustavnega sodišča državnemu zboru pričakujem, da bomo razlaščenci končno le dobili pravico do vpogleda v tajne cenitve, ki so bile podlaga za izbris,« je dejal prvi pobudnik ustavne presoje in razlaščenec Tadej Kotnik.
Infografika: Delo
Brez napotkov zakonodajalcu
Odvetnico oškodovanih malih vlagateljev Tamaro Kek je odločitev ustavnega sodišča neprijetno presenetila: »Žal ugotavljamo, da se ustavno sodišče do številnih in ustavnopravno relevantnih pravnih vprašanj sploh ni opredelilo in svoje odločitve tudi ni obrazložilo v luči vse dosedanje ustaljene sodne prakse.« Opozorila je, da ustavno sodišče zakonodajalcu tudi ni dalo nobenih napotkov, kakšno naj bo učinkovito pravno sredstvo.
Kekova je bila začudena, da ustavno sodišče ni prepoznalo dejanske nejasnosti in nedoločnosti ureditve glede meril in metod za ocenjevanje vrednosti sredstev bank. Prav v nejasnosti in nedoločnosti teh metod in meril pa je po njenih besedah izvirni greh za netransparentno ugotavljanje bančne luknje. Glede vlaganja odškodninskih tožb ugotavlja, da je ustavno sodišče zadržalo le zastaralne roke za odškodninske tožbe proti Banki Slovenije, ne pa tudi tistih zoper poslovne banke in zoper Republiko Slovenijo. »Zato bo po naši oceni te tožbe treba vložiti do 18. 12. 2016,« je dodala.
Volk sit, koza cela
»Odločitev ustavnega sodišča je v skladu s pričakovanji. V tem hipu nihče ne želi narediti pike na i. Vsi poskušajo narediti tako, da je volk sit in koza ostaja cela,« je dejal razlaščeni lastnik podrejenih obveznic in ekonomist dr. Bogomir Kovač. Menil je, da ustavno sodišče očitno ne želi presojati z vidika vsebine, vsaj ne tako, da bi bilo jasno, ali je bil tako imenovani bail-in relevanten. Opozoril je, da je bila večina bank pred sanacijo državna in da je celoten koncept državnih pomoči v Evropski uniji problematičen, saj arbitrarno posega v lastninska in druga upravičenja.
»V VZMD sprejemamo, da se ustavno sodišče ni ukvarjalo s konkretnimi odločbami Banke Slovenije in z vprašanjem, ali so te kršile pravice razlaščencev, saj je bil predmet presoje le zakon, vprašanje odločb in posegov v pravico, ki so bili storjeni s samimi odločbami in se bodo v skladu z napotilom ustavnega sodišča dokazovali v konkretnih postopkih pred pristojnimi sodišči,« pa je odločitev pospremil predsednik Vseslovenskega združenja malih delničarjev Kristjan Verbič.
V strankah precej molčeči, SMC brez komentarja
V parlamentarnih strankah so bili danes po razglasitvi sodbe ustavnega sodišča o podrejencih bolj ali manj molčeči. V največji poslanski skupini SMC so pojasnili, da še ne bodo komentirali soglasne odločitve ustavnih sodnikov. Na drugi strani se je med prvimi oglasila predsednica Zavezništva Alenka Bratušek. Izrazila je zadovoljstvo, ker je ustavno sodišče potrdilo njeno dosedanje stališče, da je bil izbris podrejenih obveznic nujen ukrep pri sanaciji bank, preden je njena vlada predlagala državnemu zboru, da zagotovi potreben denar za banke.
Z odločitvijo je bil zadovoljen tudi prvak Desusa Karl Erjavec, ki je v času sprejemanja odločitev o sanaciji bančnega sistema opravljal funkcijo zunanjega ministra. Po seji vlade je dejal, da ga veseli, da so bili sprejeti ukrepi danes opredeljeni tudi kot ustavno nesporni.
V najmanjši koalicijski stranki SD, ki je pred tremi leti prav tako sprejemala kočljive ukrepe v zvezi z izbrisom obvezniških podrejencev, so v sporočilu za javnost zapisali, da bodo v skladu z voljo ustavnega sodišča pripravili ali podprli zakonske spremembe. »Hkrati menimo, da je današnja odločba ustavnega sodišča pomemben korak naprej k razčiščevanju vseh vprašanj, ki so se pojavila ob sanaciji slovenskega bančnega sistema,« so še dejali v SD.
