Ustavno sodišče ne ve, ali zastaralni roki tečejo

Ljubljana – Ustavno sodišče še vedno ni sprejelo odločitve o zamrznitvi zastaralnih rokov za vložitev odškodninske tožbe v primeru razlastitve lastnikov podrejenih obveznic in delnic bank. Oškodovani vlagatelji tako ostajajo v negotovosti glede vložitve tožb.

Odvetnik razlaščenih vlagateljev Miha Kunič je februarja lani v okviru izpodbijanja izrednih ukrepov v primeru Banke Celje na ustavno sodišče vložil zahtevo, naj do sprejetja odločitve glede ustavnosti izbrisov podrejenih finančnih instrumentov in delnic bank zastaralni roki za odškodninske tožbe v zvezi s tem ne tečejo. A ustavno sodišče o tem še vedno ni odločalo.

Na ustavnem sodišču so nam odgovorili, da so to pobudo pridružili drugim pobudam, ki se nananšajo na zahtevo o presoji ustavnosti določil zakona o obančništvu. Ustavno sodišče pa je odločanje o bančnem zakonu prekinilo, saj čaka na odgovore na vprašanja, ki jih je že leta 2014 zastavilo Sodišču Evropske unije. To naj bi po nekaterih napovedih odgovor podalo do poletja, kar pomeni, da je odločitev našega ustavnega sodišča v najboljšem primeru pričakovati letos jeseni.

Različna pravna mnenja

Zato nas je zanimalo, ali pojasnilo ustavnega sodišča pomeni, da so s čakanjem na odločitev najvišjega sodišča v državi zamrznjeni tudi zastarali roki, A so nam na ustavnem sodišču odgovorili, da se »pravna mnenja o teku teh zastaralnih rokov razlikujejo«. Konkretnih odgovorov glede tega tako nismo dobili.

To pa pomeni, da razlaščeni vlagatelji ostajajo v negotovosti, ali naj se torej odločijo za preventivno vložitev odškodninskih tožb ali pa tvegajo zastaranje. Te tožbe so drage in bi pomenile tudi velik pritisk na obseg dela sodišč, poleg tega pa še ni povsem jasno ali naj tožijo Banko Slovenije, ki je izredne ukrepe izrekla, ali banko izdajateljico.

Prvi roki se iztečejo decembra

Po Kuničevih pojasnilih se zastaralni rok za izbris podrejenih obveznic za pravne osebe izteče v treh letih, tak pa je tudi previdnostni rok za male vlagatelje. Za izbris obveznic NKBM, NKBM, Abanke, Probanke in Factor banke je to že letošnji december, za obveznice Banke Celje pa november 2017.

Kunič pravi, da navedeno stališče ustavnega sodišča glede zastaralnih rokov razlaščence potiska v zelo nenevaden položaj, saj ne morejo vedeti, kakšno tožbo naj vložijo. »Nenavadno je, da ustavno sodišče v zadevi, ki jo obravnava absolutno prednostno ne odloči v času, da bi oškodovanci lahko uporabili pričakovana pravna sredstva v skladu z ustavo in človekovimi pravicami,« pravi sogovornik, ki se nadeja, da bo ustavno sodišče odločitev sprejelo čim prej.

Koga sploh tožiti?

Prav od odločitve ustavnega sodišča je namreč odvisno, koga bi lahko razlaščenci tožili. Kunič je že večkrat pojasnil, da je trenutno je po zakonu odškodninsko odgovorna Banka Slovenija, če se bo ta člen razveljavil, potem pa bo odvisno od odločitve sodišča, kdo bo dolžan povrniti sredstva. Poleg centralne banke so lahko za to odgovorne še banke izdajateljice ali država.

Odvetnica Tamara Kek, ki tudi zastopa oškodvane vlagatelje, pravi, da zahteve za zamrznitev zastaralnih rokov za odškodninske tožbe še niso vložili. Pojasnila pa je, da glede na to, da naj bi v nekaj mesecih svoje odgovore podalo tudi evropsko sodišče, že pripravljajo predlog ustavnemu sodišču, kako naj odločijo glede ustavnosti spornih določil zakona o bančništvu.

Trenutno je na ustavnem sodišču 24 pobud za presojo ustavnosti členov zakona o bančništvu, ki so omogočili razlastitev lastnikov podrejenih obveznic in bančnih delnic. Teh je po nekaterih ocenah 115.000, skupaj pa so bili izbrisani finančni instrumenti vredni prek 600 milijonov evrov.