Tiskane izdaje
Ustavno sodišče naj bi v četrtek nadaljevalo z vsebinsko obravnavo o spornih členih zakona o bančništvu, ki so omogočili razlastitev lastnikov podrejenih obveznic in delnic bank. Ustavni sodniki so namreč presojo ustavnosti teh členov zamrznili, potem ko so evropsko sodišče prosili za odgovore na določena vprašanja, ki so jih prejeli sredi julija letos.
Evropsko sodišče je med drugim odgovorilo, da je bil izbris lastnikov in podrejenih upnikov izveden skladno z evropskimi pravili. Ugotovilo je še, da bančno sporočilo, na katerega se je pri izbrisu sklicevala vlada, ni bilo zavezujoče. Torej, da članica pred dodelitvijo državne pomoči ni bila zavezana naložiti bankam odpis podrejenih instrumentov. Vendar pa, je še menilo to sodišče, v tem primeru ni mogoče šteti, da je bila načrtovana državna pomoč omejena na najmanjšo potrebno. Nakazalo je tudi, da je končna odločitev v rokah slovenskega ustavnega sodišča, ki ima zdaj na mizi 23 tovrstnih pobud. Ustavno sodišče, je mogoče izvedeti, v četrtek končne odločitve najbrž še ne bo sprejelo.
Prvi roki za odškodninske tožbe se iztečejo sredi decembra. Zato so razlaščenci na ustavnemu sodišču predlagali, da do končne odločitve zastaralni roki ne bi tekli. Prvi takšen predlog je bil vložen že februarja lani, julija pa je podobno pobudo, ki celo predvideva podaljšanje teh rokov na leto po odločitvi ustavnega sodišča, v imenu svoje stranke vložila odvetnica Tamara Kek. Ustavno sodišče te odločitve še ni sprejelo.
