V Amsterdamu se je ministrom pridružil tudi Bill Gates

Ministri na neformalnem zasedanje Sveta za konkurenčnost o potrebnosti vlaganj v raziskave in inovacije.

Objavljeno
27. januar 2016 18.15
Silva Čeh
Silva Čeh
Ljubljana - Neformalno zasedanje Sveta za konkurenčnost, ki je potekalo 26. in 27. januarja 2016 v Amsterdamu, je bilo posvečeno pomenu in potrebnosti vlaganj v raziskave in inovacije. Že v torek se je ministrom na delovni večerji pridružil tudi Bill Gates. Ministre je nagovoril s temo o pomembnosti vlaganj v raziskave in inovacije kot tudi o odprti znanosti in odprtemu dostopu do podatkov, so sporočili iz ministrstva za izobraževanje, znanost in šport, potem ko se je srečanja udeležila tudi slovenska ministrica dr. Maja Makovec Brenčič.

Paradigma odprte znanosti
V neformalni razpravi so ministri poudarili, da lahko paradigma odprte znanosti radikalno spremeni in demokratizira raziskovalni proces. Ob tem ostaja eno ključnih vprašanj za oblikovalce javnih politik, kako bo odprto, inkluzivno raziskovanje in objavljanje rezultatov vplivalo na kakovost znanstvenih dosežkov in njihov vpliv na razvoj in inovacije. Za to je potrebno zagotoviti ustrezno infrastrukturo za odprt dostop, temelječo na trajnem javnofinančnem financiranju, ki zagotavlja uporabo mednarodnih standardov za ustvarjanje, objavo, širjenje, uporabo, obdelavo, ohranitev in arhiviranje znanstvenih informacij, so sporočili iz minsitrstva.


Kako znanost približati državljanom
Ministri so danes govorili o treh temah: o tem, kako znanost bolj približati državljanom, s poudarkom na učinkih izvajanja sedmega okvirnega programa za raziskave in tehnološki razvij (7OP), o pomenu in vlogi zagonskih podjetij (start-upov) ter o izboljšanju zakonodajnih okvirov za večjo podporo raziskavam in inovacijam.
Ministrica Maja Makovec Brenčič je ob tem poudarila, da je bil pomemben korak narejen v okviru okvirnih programov z vključevanjem gospodarstvenikov, akademikov in raziskovalcev. Po mnenju ministrice je »potrebno iskati še dodatne sinergije, predvsem v povezovanju vsebin Obzorja 2020 in strukturnih skladov, kar je trenutno eden ključnih izzivov za države. Podala je tudi predlog, da Evropska komisija okrepi vključenost uporabnikov (denimo organizacij civilne družbe) v proces določanja prioritet, saj bi se tudi tako bolje ozaveščala javnost o uporabni vrednosti raziskovanja.

Za večji jasnost glede državnih pomoči

Ministrica Makovec Brenčič je v razpravi o večji učinkovitosti zakonodajnih okvirjev kot primer različnega razumevanja oz. interpretacije pravnega okvirja izpostavila področje državnih pomoči. Različna interpretacija posamezne zakonodaje na enem področju pogosto predstavlja oviro za nadaljnji razvoj drugega področja. »Zato je potrebno več dodatnega sodelovanja in izmenjave praks med Evropsko komisijo in državami članicami, bodisi s pomočjo posebnega spletnega portala, bodisi s pomočjo posebne delovne skupine v okviru Evropske komisije, ki bi se hitro odzivala na posamezne primere inbila v pomoč državam članicam pri razlagi zakonodaje«.