Tiskane izdaje
Ljubljana − Bruto domači proizvod (BDP) se je v drugem letošnjem četrtletju po prvi oceni statističnega urada na letni ravni realno zvišal za 2,7 odstotka. Podobno kot v preteklih četrtletjih sta k rasti največ prispevala izvoz in domače trošenje.
Trend rasti bruto domačega proizvoda po komponentah je bil podoben kot v prvem četrtletju, le stopnje rasti so tokrat višje, je povedala Romana Korenič iz oddelka za nacionalne račune.
Med aprilom in junijem se je nadaljevala rast izvoza in uvoza, krepila sta se tudi domače trošenje in dodana vrednost. Po drugi strani je gospodarsko rast zaviralo zmanjševanje investicij v gradbene objekte, predvsem v stanovanjske gradnje, je povedala.
Izvoz se je v drugem četrtletju okrepil za 7,5 odstotka, pri čemer se je izvoz blaga povečal za 8,8 odstotka, storitev pa za 2,2 odstotka. Rast uvoza je bila nekaj počasnejša, namreč 7,2-odstotna.
Gospodinjstva povečala izdatke
V okviru končne potrošnje so se najbolj povečali izdatki gospodinjstev, in sicer za 2,6 odstotka. Statistiki opažajo, da so gospodinjstva povečala izdatke za vse skupine blaga in storitev, najbolj pa za trajne dobrine, kot so avtomobili, pohištvo in večji gospodinjski aparati.
BDP, popravljen za vpliv sezone in števila delovnih dni, se je v primerjavi s prvim četrtletjem zvišal za 0,5 odstotka, v primerjavi z enakim obdobjem lani pa za 1,9 odstotka.
V prvi polovici leta se je BDP glede na enako obdobje lani realno povečal za 2,5 odstotka.
Nad povprečjem evrskega območja
Kot sporočajo iz Urada za makroekonomske analize in razvoj (Umar), se je rast gospodarske aktivnosti, ki se je začela sredi leta 2013, v drugem četrtletju letos nadaljevala in kot v celotnem obdobju tudi tokrat presegla povprečje držav evrskega območja.
»Ključni dejavnik gospodarske rasti ostaja izvoz, kar na Uradu RS za makroekonomske analize in razvoj (UMAR) povezujemo z večjim povpraševanjem naših ključnih trgovinskih partneric in izboljševanjem konkurenčnosti slovenskega gospodarstva. Ob tem ocenjujemo, da gospodarsko okrevanje v zadnjih nekaj četrtletjih postaja širše osnovano, kar se kaže v izboljšanju razmer tudi na drugih segmentih gospodarstva. To je omogočilo izboljševanje razmer na trgu dela, ki se je v zadnjih dveh četrtletjih še okrepilo - odraža se v rasti plač in zaposlenosti. Posledično okreva potrošnja gospodinjstev, dodatno pa je na rast trošenja na domačem trgu vplivalo tudi večje število tujih turistov,« pravijo v Umarju.
Dodajajo še, da je investicijska aktivnost za razliko od preteklih let letos skromnejša, kar je povezano z nižjimi javnimi investicijami ob prehodu na novo finančno perspektivo črpanja EU sredstev. Nasprotno pa se je nadaljevala krepitev zasebnih investicij v stroje in opremo, ki so po naši oceni v večji meri kot v preteklosti financirane z lastnimi sredstvi. Njihovo krepitev povezujemo tudi z dobrimi poslovnimi rezultati in razdolževanjem podjetij, ugodni pa so tudi pogoji financiranja.
Podatek o rasti BDP kot običajno pomeni izhodišče za pripravo jesenske napovedi gospodarskih gibanj, ki jo bodo na Umarju predstavili predvidoma v drugi polovici septembra.
GZS: zaostajamo za višegrajskimi državami, potrebne reforme
Slovenija je ponovno zabeležila višjo rast od povprečja EU, hkrati pa zaostajamo za rastmi nekaterih Višegrajskih držav. Zato so potrebne strukturne spremembe za dolgoročno rast, pravijo na GZS, kjer so pričakovali, da bo Slovenija v drugem četrtletju nadaljevala pozitivno dinamiko gospodarske rasti, saj se je BDP medletno, po današnji objavi Sursa, povečal za 2,7 odstotka.
Največji prispevek k rasti so imele predelovalne dejavnosti, ki so v tem času krepile izvozno dinamiko in proizvodnjo ter višja domača potrošnja. Predelovalne dejavnosti v drugem četrtletju tako beležijo 8,3-odstotno medletno rast dodane vrednosti, poslovanje z nepremičninami 5,1-odstotno in trgovina, promet, gostinsko skupaj štiriodstotno rast rast dodane vrednosti.
Večje ohlajanje svetovnega gospodarstva in geopolitične nesoglasja bi zmanjšala trgovinsko menjavo EU in posledično Slovenije, zato je čas za ukrepe, ki bi omilili posledice morebitnega ohlajanja, še pravijo na GZS, kjer vladi znova priporočajo, da čimprej zagotovi razpise za EU sredstva, saj je letos precejšen izpad sredstev iz evropskega proračuna.
