Tiskane izdaje
Ljubljana − Na Družbi za upravljanje terjatev bank (DUTB) zatrjujejo, da so vsa izplačila v skladu s pravili. Izvršnim direktorjem nismo izplačali nič, kar ne bi bilo v skladu s sprejeto novo in prejšnjo politiko plač, je zatrdil predsednik upravnega odbora DUTB Lars Nyberg.
Priznal pa je, da je bila stara plača Torbjörna Manssona, ki je znašala 20.500 evrov bruto, v resnici višja, in sicer 37.000 bruto, saj mu je družba izplačala še variabilno plačilo za delo od avgusta 2014 do aprila letos v višini 114.000 evrov. Takšen bonus je po Nybergovih besedah dobil, ker si ga je s svojim delom zaslužil. Izvršna direktorja Janez Škrubej in Aleš Koršič variabilnega izplačila, zanimivo, nista prejela.
Najbolje plačan je Harjunpää
Od marca naprej, ko je vlada osnovne plače Manssona in Škrubeja znižala na 17.000 oziroma 12.000 evrov bruto, pa so bile po Nybergovem zatrdilu plače usklajene z novo politiko plač: prejemali so le fiksno plačo, saj nova politika variabilnega nagrajevanja ne dopušča. Ker so plače Manssonu in Škrubeju znižali le z začasnima aneksoma, je Nyberg napovedal, da bodo v treh tednih z izvršnimi direktorji podpisali nove pogodbe, ki bodo v celoti usklajene z novo politiko plač.
Kot kaže, pa Mansson DUTB stane veliko več kot le plačo. Poleg plače mu namreč DUTB na Švedskem plačuje še socialne prispevke. Kot so danes pojasnili na DUTB, so za to od avgusta lani do konca aprila letos nakazali skoraj 92.000 evrov. Poleg tega pa je Mansson v tem obdobju prejel še 9600 evrov za potne stroške.
Mansson pa, kot kaže, ni najbolje plačani človek na DUTB. Nyberg je namreč povedal, da ima Finec Janne Harjunpää, vodja upravljanja terjatev na DUTB, še višjo plačo. Koliko, ni razkril, ker da v Sloveniji plače zaposlenih niso javne.
Nyberg je še povedal, da je aktulana politika plač vodilnih v DUTB, ki jo je sprejela vlada, nekonsistentna in ne omogoča pridobivanja novih kadrov, zato bo upravni odbor slabe banke vladi predlagal novo politiko plač. Ta naj bi bila v skladu z Lahovnikovim zakonom, ki ureja plače v državnih podjetjih, in naj bi omogočala tudi 30-odstotno variabilno nagrajevanje, kar zdaj ni mogoče.
Vodstvo DUTB brez zaupanja vlade?
Predsednik SD Dejan Židan poudarja, da vodstvo DUTB ne uživa več njihovega zaupanja. Po njegovem mnenju bi bilo najbolj korektno, da se vodstvo samo umakne, kako bo vlada ukrepala v nasprotnem primeru, pa se konkretno ne izreka. Si pa Židan želi, da bi to ugotovila cela koalicija in se poenotila o ukrepanju. Po Židanovih besedah je vodstvo DUTB neposredno negiralo odločitve vlade. »Najpreprosteje je, da ugotovimo, da so zapravili naše zaupanje,« je dejal po pisanju STA.
Dodal je, da morajo poiskati ljudi, ki bodo delali za plače, kot jih imamo v Sloveniji. Po njegovem mnenju je namreč nesprejemljivo stališče, da mora imeti nekdo, ki prihaja iz tujine, višji zaslužek. A če je to dejstvo, moramo imeti v DUTB med izvršnimi in neizvršnimi direktorji pač ljudi iz Slovenije.
Židan je spomnil tudi na slabo delovanje DUTB, kjer gre bolj za hitro prodajo kot za prestrukturiranje podjetij, ter še na nekaj »nesrečnih poslovnih potez« DUTB. Vse to so razlogi, da vodstvo DUTB nima podpore SD. Predsednik SD si želi, da bi podobno ugotovili še drugi dve koalicijski stranki in bi se o nadaljnjih potezah poenotili. Prva možnost za njihovo srečanje je, tako Židan, že v petek.
Premier Miro Cerar je v torek dejal, da bo, če se informacije glede previsokih prejemkov direktorjev izkažejo za resnične, ostro ukrepal. Od finančnega ministra Dušana Mramorja je zahteval, naj nemudoma preveri, ali so podatki pravilni. Kot je še dejal, ni pomembno, ali gre za tujca ali Slovenca, taka oseba po njegovem mnenju pač ne more upravljati slabe banke.
Mramor je po ugotovitvah računskega sodišča od DUTB zahteval uskladitev plač v celoti, torej tudi v delu, ki se nanaša na nagrajevanje za uspešnost.
