Tiskane izdaje
Ljubljana − Po Banki Slovenije sta danes še NLB in Nova KBM vložili pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti novele zakona o dostopu do informacij javnega značaja (ZDIJZ) in podali predlog za začasno zadržanje izpodbijanih določb ZDIJZ.
Ker ureditev, ki jo v dejavnost banke vnaša novela D zakona o dostopu do informacij javnega značaja (ZDIJZ), povzorča dodatne negotovosti in tako banko kot njene komitente postavlja v slabši in bolj negotov tržni položaj v primerjavi s tistimi bankami, ki jih ne zadeva, iščemo možnosti, da uveljavitev te zakonske zahteve preprečimo ali pa njene negativne posledice vsaj ublažimo, so sporočili iz NLB.
Novela ZDIJZ bankam nalaga, da na spletu javno objavijo podatke o terjatvah do dolžnikov, ki so na določen dan izpolnjevali pogoje, predpisane s to novelo zakona. Gre za slaba posojila, ki jih NLB decembra lani ni prenesla na DUTB. »Ta ureditev vnaša negotovost v naše delovanje ter stranke in banko postavlja v slabši položaj na trgu.
Zato bo NLB njene negativne učinke poskušala preprečiti ali vsaj ublažiti,« so sporočili iz banke.
NLB mora podatke o terjatvah do dolžnikov objaviti najkasneje do 19. oktobra letos, in sicer po stanju na presečni datum 20. december 2013. V NLB menijo, da določbe novele ZDIJZ D grobo posegajo v varovanje zaupnosti razmerja med strankami in banko, torej v dolžnost varovanja zaupnosti podatkov iz posameznega poslovnega odnosa. V teh dneh podrobneje obveščajo stranke, ki jih novela zadeva, o obveznostih banke do razkritja podatkov iz kreditnih pogodb, ter opozarjajo na posledice tega. »Uvedba novele D prinaša širše negativne posledice tudi na bančništvo nasploh, na kar so v času sprejemanja novele zakona opozorili regulator Banka Slovenije ter Informacijska pooblaščenka, Združenje bank Slovenije in celo Evropska centralna banka. Državne banke namreč postavlja v neenakopraven položaj in negotovost, da se lahko specialno zakonsko poseganje v bančno poslovanje še kdaj ponovi. Zato so lahko državne banke manj privlačne tudi za komitente, ki jih novela ZDIJZ ne zadeva neposredno. Obenem lahko njena uveljavitev povzroči dodatno, pretirano zadržanost do prevzemanja tveganj v prizadetih bankah,« opozarajajo v NLB.
Dodajajo, da je z novelo zakona država posegla v institut bančne tajnosti in s tem negativno izpostavila stranke državnih bank. »Z objavo podatkov bodo razkrite bonitete naših strank, kar ima v nekaterih primerih tudi učinke na procese prestrukturiranja teh strank,« so še zapisali.
Po mnenju NKBM novela ZDIJZ krši načelo zaupnosti in čezmerno posega v bančno skrivnost. NKBM se pridružuje ugotovitvam Banke Slovenije, da je besedilo novele pomanjkljivo in da posega v ustavne pravice bank, ki jih zadeva, prav tako pa stališču Evropske centralne banke, ki nad interes razkrivanja postavlja ohranjanje stabilnosti bančnega sistema. Kot opozarjajo v mariborski banki, zakon NKBM postavlja v neenakopraven položaj v primerjavi s konkurenco: »Z objavo predpisanih podatkov o kreditojemalcih namreč grozi nevarnost nastanka nepopravljivih škodljivih posledic zaradi posega v dobro ime tako za stranke Nove KBM, banko in njene organe.«
