V osvajanju evropskih milijonov

Ljubljana - Slovenija je v novo finančno obodbje 2014-2020 navkljub težavam posegla, potem ko je od avgusta naprej že potrdila sedem kohezijskih projektov. Z zadnjimi nekaj sto milijoni še nepočrpanih sredstev pa vrata zapirajo projekti iz stare perspektive 2007-2013, hkrati pa je lov odprt tudi na sredstva iz programa Obzorje 2020, ki sicer teče že od leta 2014.
Novi delovni program Obzorij 2020 za leti 2016 in 2017, predstavljen v tem tednu, vreden 16 milijard evrov, namreč ponuja številne možnosti financiranja raziskav in inovacij, ki skupaj pokrivajo 600 tem. Struktura programa, kakor navajajo v Evropski komisiji, odraža splošno prožnost programa Obzorje 2020, saj se osredotoča na dolgoročne prednostne naloge EU, a se tudi hitro odziva na pereče probleme - tako raznih bolezni kakor aktualnih migracijskih tokov v Evropi. Delovni program bo podpiral vrsto medsektorskih pobud: za posodobitev evropske predelovalne industrije 1 milijardo evrov, za tehnologije in standarde za samodejno vožnjo več kot 100 milijonov evrov, za internet stvari 139 milijonov evrov, ki se ukvarja z digitalizacijo industrijskih panog v EU, za industrijo 2020 v krožnem gospodarstvu 670 milijonov evrov za razvoj močnega in trajnostnega gospodarstva, za pametna in trajnostna mesta 232 milijonov evrov za boljše vključevanje okoljskih, prometnih, energetskih in digitalnih omrežij v mestna okolja EU.
Sredstva iz Obzorja 2020, ki je največji javno financirani raziskovalni-inovacijski program na svetu, so sicer visoka 80 milijard evrov.
Kje v teh programih je Slovenija?
Iz ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo (MGRT) so odgovorili: »Največ sodelovanj slovenskih organizacij je na področju razvoja in inovacij v informacijskih in komunikacijskih tehnologijah. Sledijo podpore mobilnosti raziskovalcev (ukrepi Marie Skladowska Curie), raziskovalni projekti na področjih energije, prevoza, zdravja, okolja in prehrane (biogospodarstvo) ter razvojni in inovacijski projekti na področju napredne proizvodnje in predelave.«
Največjo finančno udeležbo odobrenih projektih pa imajo po navedbah MGRT Univerza v Ljubljani (23 sodelovanj = 5,9 milijona evrov), Inštitut Jožef Stefan (19 sodelovanj = 5,7 milijona evrov), Kemijski inštitut (5 sodelovanj = 3,8 milijona evrov), Lek (1 projekt = 2,6 milijona evrov) in podjetje XLAB (7 sodelovanj = 2,3 milijona evrov).
Dosedanji uspehi
Že doslej je bila Slovenija pri prijavljanju na projekte za raziskave in inovacije uspešna: v sedmem okvirnem programu (OP) so slovenski raziskovalci, kakor je povedala ministrica za znanost Maja Makovec Brenčič, prejeli okrog 171 milijonov evrov in tako bili za petino boljši od izplena v 6. OP. Za 6.OP je slovenija dobila dobrih 76 milijonov sofinanicranih iz EK. Makovec Brenčič: »To je fantastičen uspeh.« In upa, da bomo v Obzorju 2020 vsaj tako uspešni, kakor smo bili v 7. OP, če ne še bolj. Sicer pa ima Slovenija v Obzorju 2020 po 112 razpisih že 173 udeležencev v 128 pogodbah, skupaj vrednih 38,2 milijona evrov; kar 41 udeležencev je iz malih in srednjih podjetij. Kakor je navedla ministrica, je vseh, v financiranje sprejetih projektov, 141 s 182 udeleženci, ki naj bi skupaj prejeli 41,5 milijona evrov. Povprečna vrednost posameznega slovenskega partnerja je 220 tisoč evrov, kar je 20 odsotkov več kakor v 7.OP.
Staro in novo črpanje
Drugo so sredstva iz strukturnih in kohezijskega sklada, kjer ima Slovenija za obdobje 2014-20202 na voljo 3,2 milijardi evrov. S sedmimi potrjenimi kohezijskimi projketi (od enajstih, ki so bili pripravljeni že za črpanje v stari iztekajoči se perspektivi), je že zakorakala v črpanje v novi perspektivi.
A hkrati ko se odpira nova perspektiva, Slovenija lovi zadnje milijone tudi iz stare perpsketive (2007-2014). Iz Bruslja mora počrpati še dobrih 700 milijonov evrov in kakor je videti, v to skoraj ne dvomijo niti v Bruslju niti v Ljubljani. Po zadnjih uradnih podatkih je do konca avgusta uspela iz Bruslja počrpati dobre 3,4 milijarde evrov, iz domačega proračuna pa je za projekte, ki so že stojijo in živijo ter so opremljeni z računi, izplačala za dobrih 3,7 milijarde evrov evropskih sredstev, kar pomeni več kakor 91 odstotkov vseh razpoložljivih evropskih sredstev. Teh smo imeli v iztekajočem obodbju 2007-2013 za 4,1 milijardo evrov, a je bilo vseh dodeljenih sredstev za 4,4 milijarde; iz varnostnih razlogov. Uspešnost Slovenije pri črpanju je te dni v Bruslju potrdila tudi evropska komisarka za regionalno politiko Corina Crețu na srečanju s slovensko regionaln-razvojno ministrico Alenko Smerkolj.