Tiskane izdaje
Ljubljana – V registru pri finančni upravi je 95.319 fizičnih oseb z dejavnostjo. Davčna statistika pa ne pokaže, koliko jih je odvisnih od enega samega naročnika, kakor da so pri njem zaposleni. Takšno razmerje je za Furs sporno, ker je navidez neodvisno, po vsebini pa kot redna služba.
Finančna uprava (Furs) je objavila pojasnilo o samozaposlenih posameznikih, v davčnem izrazju o fizičnih osebah, »ki imajo registrirano dejavnost, delo pa opravljajo v odvisnem razmerju z delodajalcem«. Imajo torej svoj s. p. in v registrih tako štejejo za samozaposleno osebo, v resnici pa delajo, kakor da bi bili v službi pri enem delodajalcu. »Sankcija je predvidena za delodajalca,« pravijo na finančni upravi o odgovornosti za takšna neskladja »z dejansko ekonomsko vsebino« njunega razmerja.
Na vprašanja, koliko glob in dodatnih dajatev so že odmerili kršiteljem, odgovarjajo: »Teh statističnih podatkov še nimamo obdelanih.«
Po pojasnilih finančne uprave »gre za problematiko, ki jo nadzira tudi inšpektorat za delo«, sami pa se z le navidez neodvisnim razmerjem med s. p. in delodajalcem ukvarjajo zaradi davčnih predpisov: obdavčitev fizične osebe, ki opravlja dejavnost in je tudi res v tako imenovanem neodvisnem razmerju, je namreč drugačna od obdavčitve posameznika, ki ima dohodek iz zaposlitve, torej iz odvisnega razmerja. »V praksi so vedno bolj pogosti primeri, ko si fizične osebe uredijo in registrirajo status s. p., čeprav bodo nepretrgoma opravljale dela po pogodbi za le eno podjetje oziroma za drugi poslovni subjekt,« ugotavljajo na finančni upravi.
Delajo kot zaposleni
Navidezni samostojni podjetnik prek svojega s. p. v teh primerih v resnici dela, kakor je običajno za zaposlene v družbi, naštevajo na finančni upravi: »Delo opravlja v delovnih prostorih podjetja, v delovnem času, ki velja za ostale zaposlene, osem ur na dan, pri tem uporablja delovno opremo in ostala delovna sredstva podjetja – na primer delovne pripomočke, potrošni material, računalnik, službeni avto in drugo. Za uporabo teh sredstev ne plačuje najemnine.« Plačilo dobi od edine stranke enkrat na mesec, saj tudi račun izstavi enkrat na mesec: »Podjetje s. p. izplačuje dohodek, ki mu pomeni glavni in v večini primerov tudi edini vir dohodka.«
Finančna uprava se v poročilu o posameznikih z registrirano dejavnostjo, ki delajo za enega delodajalca, sklicuje na podatke iz inšpekcijskega nadzora, a ne navaja, koliko pregledov je opravila, in tudi ne, koliko kazni je odmerila, ugotavlja pa: »Formalnopravna ureditev razmerja, v katerem fizična oseba za delodajalca opravlja delo v statusu samostojnega podjetnika, če gre v njunem razmerju dejansko za odvisno pogodbeno razmerje, ni zakonita.« Delodajalec bi moral z njimi skleniti pogodbo o zaposlitvi, če ima njuno razmerje »elemente delovnega razmerja«, poudarjajo.
Odgovoren je delodajalec
Glede dejavnosti, v katerih so odkrili največ posameznikov, ki imajo svoj s. p., a delajo le za enega naročnika, na Fursu odgovarjajo: »V postopkih davčno inšpekcijskih nadzorov smo ugotavljali ta pojav v zdravstveni dejavnosti, računovodskih servisih, v gostinski dejavnosti …« Na vprašanje, ali je v takšnih primerih davčne zakone kršil delodajalec ali oseba z dejavnostjo, odgovarjajo: »Sankcija velja za delodajalca, ker od izplačanih plač ni obračunal in plačal prispevkov za socialno varnost in akontacije dohodnine. Za to je v zakonu o davčnem postopku predpisana sankcija in globa v višini od 800 do 30.000 evrov. Odvisna je od velikosti in statusa delodajalca.«
V teh razmerjih gre predvsem za kršitve zakona o delovnih razmerjih, za kar je pristojen inšpektorat za delo, poudarjajo na Fursu. Ta preverja zakonitost po več členih zakona o davčnem postopku: »Pristojni smo, da ugotovimo pravo ekonomsko vsebino dohodka zaposlenega, ki ga delodajalec sicer izplača kot prihodek fizične osebe z dejavnostjo, dejansko pa bi moral delodajalec to izplačilo obravnavati kot bruto plačo in od nje obračunati vse obvezne prispevke ter akontacijo dohodnine.« Pogodba o poslovnem sodelovanju med delodajalcem in s. p. po pojasnilih nadzornikov za navidezni posel šteje po 74. členu zakona o davčnem postopku.
Nova odmera dohodnine
Posamezniki, ki registrirajo svojo dejavnost kot s. p., se tudi zavarujejo kot samozaposlene osebe. Med letom sami plačujejo socialne prispevke in akontacijo dohodnine na podlagi davčnega obračuna za preteklo leto.
Na vprašanje, koliko več dajatev in dohodnine torej inšpektorji naložijo delodajalcu, ko ugotovijo, da s. p. zanj dela enako kot zaposlena oseba, na finančni upravi odgovarjajo: »To je odvisno od konkretnega primera. V postopku nadzora dohodek obdavčimo v skladu z njegovo dejansko ekonomsko vsebino, torej kot plačo z vsemi obveznimi davki in prispevki.« Pri tem izplačila po računu, ki jih je delodajalcu izdal posameznik s formalnim statusom s. p., obravnavajo kot znesek bruto plače. Za samostojnega podjetnika, pri katerem so odkrili le navidez neodvisno razmerje z delodajalcem, obnovijo postopek za odmero dohodnine, »zaradi novih dejstev, ugotovljenih v davčno inšpekcijskih nadzorih«.
S. p, ki delajo za enega naročnika, so v Sloveniji postali že kar družbeni pojav zaradi vse večjega števila oseb, ki si podjetništvo izberejo, ker nimajo možnosti za redno zaposlitev. To ugotavlja tudi Furs: »Do tovrstnih primerov urejanja pravnih razmerij za delo prihaja v mnogih podjetjih, ki se odločajo za racionalizacijo svojega poslovanja, tako da določenim profilom delo plačujejo delno ali v celoti prek statusa s. p., ki ga ustanovi zaposleni sam.«
