V združeni (A)banki bo manj zaposlenih

Ljubljana – Banka Celje danes dokončno odhaja na smetišče zgodovine in tudi formalno začenja novo pot pod okriljem Abanke. V tej zagotavljajo, da bo poslovanje za komitente Banke Celje potekalo nemoteno, »če bodo komitenti hoteli obdržati račun v Banki Celje, jim bo to za zdaj omogočeno.«

Približno leto in pol od napovedi bančne poroke med Abanko in Banko Celje, je ta od danes tudi uradno (z vpisom v sodni register) pridružena k Abanki. Banka Celje bo z današnjim dnem ugasnila kot pravna oseba, prav tako njena uprava in nadzorni svet, Abanka pa prevzema vse njeno premoženje, obveznosti ter tudi pravice iz poslov. Postopki za ustanovitev nove banke so se začeli maja, ko sta upravi obeh bank podpisali pogodbo o pripojitvi, potem sta združitev požegnali skupščini bank, kot zadnja je zeleno luč za združitev oziroma pripojitev septembra prižgala Banka Slovenije.

Z združitvijo nastaja druga največja banka v Sloveniji, saj je imela Abanka konec leta 2013 po podatkih Združenja bank 7,5-odstotni delež slovenskega bančnega trga, Banka Celje pa 4,58-odstotnega, skupaj ga imata torej dobrih 12 odstotkov (NKBM je imela konec leta 2013 9,7-odstotni delež slovenskega trga). Združena banka bo imela 1.300 zaposlenih in približno 3,9 milijarde evrov bilančne vsote. Država je obe banki sanirala z dokapitalizacijo in se pri tem tudi zavezala, da bo združeno Abanko prodala. Konec sanacije je predviden do leta 2019, ko naj bi banka dobila novega lastnika.

Manj bo tudi zaposlenih

Že od začetka snovanja bančnega dvojčka na osi Ljubljana–Celje se postavlja vprašanje, kako bo združevanje Banke Celje in Abanke vplivalo na število zaposlenih. Zadnji uradni podatki o poslovanju obeh bank ob polletju letos kažejo, da je že zdaj v obeh manj zaposlenih, kot jih je bilo konec lanskega leta, v Abanki je 832 zaposlenih, v Banki Celje pa 468. Letos, kot je slišati, odpuščanj še ne bo, se pa tem ne bo mogoče izogniti v prihodnjih letih, saj bo v prihodnjih letih izvedena racionalizacija tudi pri stroških dela, torej tudi pri zmanjševanju števila zaposlenih, predvsem na račun podvajanja določenih funkcij. Že zdaj v Abanki zaradi upokojitev niso dodatno zaposlovali, nekaj kadrov sta si banki že izmenjali, je mogoče slišati neuradno. »V banki si bomo prizadevali, da bi združena banka ohranila kar največ delovnih mest, kot pri vsakem združevanju pa je v obdobju do leta 2019 mogoče pričakovati zmanjšanje števila zaposlenih,« pravijo v Abanki. Koliko bo presežnih delavcev ne razkrivajo.

Vitkejša bo tudi uprava nove banke. Abanka ima zdaj dva člana uprave (predsednik uprave Jože Lenič in član uprave Aleksander Vozel, ki prihaja iz Banke Celje), na licenco BS pa še čaka Matej Golob Matzele, ki so ga nadzorniki Abanke sredi septembra imenovali za člana uprave. Medtem ko se uprava združene banke krči, se njen nadzorni svet krepi in je po novem sedemčlanski. Država je v NS Abanke v petek imenovala Melito Malgaj iz SDH, ki je bila od letos nadzornica Banke Celje, Matjaža Trebšeta in Alenko Vrhovnik Težak iz Petrola. Neuradno je sicer slišati, da se kandidati za članstvo v nadzornem svetu banke ne tepejo, tudi zaradi ostrih pogojev za članstvo v NS bank.

Spremembe lokacije poslovalnic

Pričakovati je, da bosta obe banki še naprej zmanjševali tudi število poslovalnic, zdaj jih imata obe skupaj 66. V banki pravijo, da poslovalnic praviloma ne bodo zapirali, bodo pa spreminjali lokacijo pri tistih, ki so v neposredni bližini. Koliko je takšnih poslovalnic, ki se v določenem lokalnem okolju prekrivajo, v banki ne razkrivajo. »Predvidoma bomo spremenili lokacijo štirih poslovalnic do konca prihodnjega leta. Edino merilo pri tem je, da so poslovalnice tako blizu, da selitev ne bo pomenila bistvene spremembe za stranke,« pravijo v Abanki. Zaradi spremembe lokacij v banki tudi ne predvidevajo zmanjševanja števila zaposlenih.