ZSSS: Komu bo koristila nižja obdavčitev plač?

Ljubljana − »To ni reforma, ne gre za davčno prestrukturiranje, ampak za zlorabo davčne reforme za povišanje plač najbogatejših,« trdijo v Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije, ki jo vodi Dušan Semolič. Na novinarski konferenci so ocenili predloge za tako imenovano davčno prestrukturiranje, ki jih namerava ministrstvo za finance v petek predstaviti na ekonomsko-socialnem svetu.

Kdo bo dobil največ?

Koga v resnici razbremenjujejo popravki pri obdavčitvi plač, ki jih načrtujejo na ministrstvu za finance, sprašujejo v zvezi svobodnih sindikatov in na vprašanje tudi odgovarjajo: »Ne odpravljajo težav zaposlenih, ki prejemajo minimalno plačo. Pri predlogu božičnice ministrstvo načrtno uničuje socialni dialog in kolektivne pogodbe dejavnosti (in podjetij), ki so temelj plačne politike − nad socialni dialog postavlja splošne akte delodajalca.«

Gre za razbremenitev najbogatejših, ne pa razvojnega kadra in inženirjev v podjetjih, pravi izvršna sekretarka ZSSS  mag. Andreja Poje: »Na ministrstvu pravijo, da želijo razbremeniti strokovne, najproduktivnejše kadre. V resnici gre zgolj za to, da bo elita še bogatejša. Postavlja se vprašanje, za katere kadre gre, kdo so tisti, ki bodo najbolj pridobili s to reformo? Očitno direktorji, vodilni v podjetjih in navsezadnje najbolje plačani javni uslužbenci. Inženirjev in razvojnega kadra ni v sliki ministrstva za finance.«

Za povečanje grafike kliknite nanjo.

Predlagajo višjo splošno olajšavo za vse

Andreja Poje povzema predloge ministrstva za finance in njihovim zamislim očita, da ne odpravljajo krivice, ki jo dohodninski sistem povzroča prejemnikom minimalne plače, odkar so iz nje izločeni dodatki za nočno, nedeljsko in praznično delo: »Ministrstvo piše, da se zavedajo težav z višjimi olajšavami za te z najnižjimi dohodki in problema, da je zaradi izločitve dodatka za nočno, nedeljsko ali praznično delo iz minimalne plače njihova neto plača nižja kot pred izločitvijo. Ugotavljajo, da bi odprava tega problema stala 12,5 milijona evrov. Več kot to pa ne.«

V zvezi svobodnih sindikatov ministrstvu za finance predlagajo, naj splošno olajšavo 6600 evrov razširijo na vse zaposlene: splošna olajšava se zdaj namreč stopnjuje v povezavi z letnimi bruto dohodki, tako da v resnici veljajo tri splošne olajšave. V ZSSS so od ministrstva zahtevali, naj davčno razbremeni božičnico oziroma 13. plačo, kar je tudi upoštevalo: »Vendar pa ponovno na neprimeren način.«

Ne poznajo zakona?

V ZSSS očitajo ministrstvu, da ne upošteva zakona o delovnih razmerjih in načrtno uničuje socialni dialog ter tako kolektivne pogodbe dejavnosti kot podjetij, ki so temelj plačne politike: »V predlogu namreč pravijo, da se dohodek, za katerega bo veljala posebna davčna obravnava, opredeli kot del plače za poslovno uspešnost po zakonu, ki ureja delovna razmerja, merila za njeno izplačilo pa da so dogovorjena s splošnim aktom delodajalca, s katerim so delavci vnaprej seznanjeni. Ministrstvo tako ponovno zanemarja dejstvo, da se pravice in obveznosti iz delovnega razmerja  − torej plače, kriteriji za letni dopust, regres, odpravnine, odsotnosti z dela in nadomestila, izobraževanje − na ravni podjetja urejajo s podjetniško kolektivno pogodbo, ki jo skleneta sindikat ali več sindikatov in poslovodni organ.«

Le če pri delodajalcu ni organiziranega sindikata, lahko delodajalec ureja plačo in druge pravice in obveznosti iz delovnega razmerja tudi s splošnim aktom, vendar le, če so bolj ugodne od zakona in veljavnih kolektivnih pogodb, poudarja Andreja Poje.