Varčevalcem se obetajo številne spremembe

Drugi pokojninski steber Država je omejila večja izplačila prihrankov v krajših časovnih obdobjih

Objavljeno
22. oktober 2015 19.40
Upokojenci,Ljubljana Slovenija 30.09.2015 [Upokojenci,starost]
Erika Repovž, gospodarstvo
Erika Repovž, gospodarstvo
Ljubljana - Naslednje leto bodo vsi izvajalci dodatnega pokojninskega zavarovanja začeli izplačevati pokojninske rente po novih pravilih, ki jih določata nova pokojninska zakonodaja (Zpiz-2) in pravilnik o dodatnem pokojninskem zavarovanju.

Spremembe varčevalcem poleg skladov življenjskega cikla, o katerih smo že pisali, prinašajo še druge pomembne novosti, pri čemer je upokojitev po novem edini pogoj za prejemanje pokojninske rente. Nov zakon namreč odpravlja minimalno pokojninsko dobo in minimalno starost.

Prav tako od leta 2016 višine pokojninskih rent ne bodo več ločevali po spolu, saj novi pravilnik uveljavlja enotne tablice smrtnosti. Edina kriterija, ki bosta še naprej vplivala na višino dodatne pokojnine bosta višina privarčevanih sredstev in starost ob upokojitvi. Na zavarovalnicah so dosedanje različno visoke rente, ki so jih prejemali moški in ženske zaradi razlike v pričakovani življenjski dobi, ki se izračunava s pomočjo t.i. tablic smrtnosti, pojasnjevali z argumentom, da ženske dalj časa prejemajo pokojninske rente zaradi daljše življenjske dobe.

Omejevanje pospešenih rent

Nova zakonodaja prinaša omejitev v obliki t.i. pospešenih (turbo) rent, s pomočjo katerih so ponudniki dodatnih pokojninskih zavarovanj večino sredstev lahko izplačali v prvih nekaj letih, ko je šel varčevalec v pokoj. Tovrstni način izplačila je bil med varčevalci izjemno priljubljen, saj so lahko hitro počrpali privarčevana sredstva in se izognili visoki obdavčitvi, ki sicer doleti varčevalce, ki privarčevana sredstva dvignejo v enkratnem znesku. Spomnimo, da je nova zakonodaja omejila tudi enkratne dvige. Od leta 2013 lahko v enkratnem znesku dvignemo le sredstva, ki smo jih privarčevali do tega leta.

Zavarovancem, ki imajo na svojih osebnih računih privarčevanih več kot 20.000 evrov upravljavci pospešenih rent ne bodo smeli več izplačevati. V prihodnje bodo lahko izbirali le med klasičnimi pokojninskimi rentami. Zakonodajalec takšno odločitev utemeljuje z argumentom, da je dodatna pokojnina dohodek, ki naj bi ga upokojenci prejemali celotno obdobje upokojitve, ker nam v starosti dviguje standard in s tem olajšuje življenje. Večji privarčevani zneski se bodo zato po novem izplačevali le v obliki rent z enakomernim črpanjem sredstev.

Različni ponudniki dodatnih pokojninskih zavarovanj so glede na nov pravilnik iskali možnosti za nove, prilagojene ponudbe za zavarovance, ki ne bodo imeli možnosti, da bi izbrali pospešene rente.

V pokojninski družbi A so predstavili novo pokojninsko rento, ki se imenuje 2:1, kar pomeni, da bodo v prvih desetih letih izplačali enkrat večji znesek kot v nadaljevanju z dodatno garancijo izplačila dvajsetih let. Kot je povedala Alenka Žnidaršič Kranjc iz Prve pokojninske družbe zakonodajalec od 1.1. 2016 takšno rento predpisuje za privarčevana sredstva nad 5000 evrov in jo bodo naslednje leto morali imeti vsi izvajalci dodatnih pokojninskih zavarovanj.

Predčasna oziroma premostitvena pokojnina

Nova zakonodaja že eno leto omogoča predčasno oziroma premostitveno pokojnino, ki je na voljo vsem, ki niso več vključeni v obvezno pokojninsko zavarovanje. Ta možnost je še posebej primerna za zavarovance starejše od 53 let, ki izgubijo zaposlitev. Če so bili vključeni v drugi pokojninski steber, jim ponudniki dodatnega zavarovanja ob izgubi zaposlitve lahko začnejo izplačevati rento in ko dosežejo pogoje za upokojitev, začnejo prejemati še javno pokojnino.

Varčevalcem, ki imajo za starost privarčevanih več sredstev, ta možnost omogoča, da predčasno prenehajo delati in do upokojitve prejemajo rento. Te možnosti smo se doslej v Sloveniji redko posluževali, saj je upokojitvena starost pri nas v primerjavi s tujino še vedno relativno nizka.

Zavarovanje v primeru smrti

Večina ponudnikov dodatnega pokojninskega zavarovanja zavarovancem za primer smrti ponuja posebno zavarovanje s t.i. obdobjem varovanja, ki je večinoma na voljo v razponu od 10 do 20 let. Obdobje varovanja pomeni, da se zavarovanci v prvih letih prejemanja rente zaščitijo za primer smrti, njihovo rento v obdobju varovanja pa prejemajo njihovi dediči. Če denimo oseba, ki prejema rento z 20 letnim varovanjem po desetih letih umre, njeni dediči prejemajo enako rento, kot jo je prejemal preminuli zavarovanec še deset let, do konca varovanega obdobja. Če zavarovanec živi dlje kot dvajset let po upokojitvi, prejema rento še naprej do svoje smrti.

Skladi življenjskega cikla

Skladi življenjskega cikla, ki jih je doslej ponujala le Modra zavarovalnica, bodo naslednje leto na voljo tudi pri drugih ponudnikih dodatnega pokojninskega zavarovanja. Gre za sklade, ki so sestavljeni iz treh podskladov z različno tveganimi naložbenimi politikami, ki so prilagojene starosti varčevalcev.

Več o skladih življenjskega cikla preberite v ponedeljkovi prilogi Posel in denar.