Tiskane izdaje
Fiskalna prizadevanja vlade, da bi zmanjšala proračunski primanjkljaj, se nadaljujejo tudi v tem mandatu. Predloga državnega proračuna za leti 2016 in 2017 sta potrjena, v njiju pa vlada predvideva nadaljnje zniževanje primanjkljaja na 1,98 odstotka BDP (2016) in 1,74 odstotka BDP (2017). Glavnina varčevanja je še vedno predvidena pri plačni masi javnega sektorja, ki naj bi za doseganje fiskalni ciljev v prihodnjem letu prispeval 310 milijonov evrov.
Predloga proračunov za prihodnji dve leti sledita vladnim ciljem ekonomske politike za obdobje 2016–2017, ki stavi na spodbujanje gospodarske rasti.
Ta cilj naj bi bil po načrtih dosežen s spopadanjem s ključnimi izzivi gospodarstva, upravljanja podjetij v državni lasti in poslovnega okolja. V ekonomski politiki ima osrednjo vlogo javnofinančna konsolidacija. Ta naj bi bila »postopna, vendar trajna«.
Že šesta pogajanja s sindikati javnega sektorja pravkar potekajo, zato je nemogoče napovedati, kako uspešna bo vlada pri obvladovanju izdatkov za plače. »Sindikalne apetite«, ki bi povečali stroške dela v javnem sektorju, je po besedah ministra za javno upravo Borisa Koprivnikarja težko brzdati. Tako je predvsem zato, ker je vlada v preteklosti dajala različne obljube in z njimi sklenila veliko dogovorov, ki jih vsako leto poskuša spremeniti. Minister dodaja, da je kljub temu treba upoštevati fiskalno pravilo in socialni sporazum 2015–2016, ki ga je letos s sindikati in delodajalci dosegala vlada. Ta določa, da rast bruto plač v javnem sektorju ne more biti višja kot v zasebnem. Pričakovanja sindikatov so po navedbah ministra bistveno večja, strošek dela v javnem sektorju pa je pri nas nad povprečjem EU glede na bruto domači proizvod. Strošek v ožji državni upravi se je v zadnjih letih znižal za skoraj desetino, v celotnem javnem sektorju pa ostal nespremenjen. Plačne rezerve tako po njegovem mnenju ostajajo v širšem javnem sektorju.
Koprivnikar:
Država tudi po zadnjih ocenah urada za makroekonomske analize in razvoj (Umar) zaznava dokaj visoko gospodarsko rast, ki je predvsem posledica pozitivne izvozne bilance. Pozitivni obeti so tudi za prihodnje leto, a seveda obstajajo tveganja, opozarja direktor Umarja Boštjan Vasle. Poleg nepredvidljivih gibanj v mednarodnem okolju, kot je morebitno ohlajanje hitro razvijajočih se gospodarstev, na primer Kitajske, ki vpliva na globalno rast in na rast v ključnih slovenskih zunanjetrgovinskih partnericah, je največja domača »grožnja« to, kako bo potekala napovedana konsolidacija javnih financ.
Prava težava gospodarstva je nedelovanje tokov med bančnim in podjetniškim sektorjem
Vasle opaža velike razlike med investicijami in varčevanjem. V letih pred krizo je bilo razmerje močno v prid investicijam, v zadnjih dveh letih pa v prid varčevanju. Razlika se kaže v presežku na tekočem računu plačilne bilance, ki bo v obdobju 2015–2017 ostal na visoki ravni. Podatek ima pozitivno konotacijo, pravi Vasle, a do presežka smo prišli iz napačne strani. »To pomeni veliko neravnotežje za gospodarstvo, ki skriva pravo težavo, to je nedelovanje tokov med bančnim in podjetniškim sektorjem, posledično pa nizke investicije in višje varčevanje.«
Kriza se je v zadnjih letih močno izrazila na trgu dela, v strukturi in porazdelitvi zaposlenih ter gibanju plač, kar je sočasno s spremembo ureditve minimalne plače privedlo do opaznega zmanjšanja plačne neenakosti zaposlenih. Padec gospodarske aktivnosti, ki je bil v Sloveniji v obdobju 2008−2013 med največjimi v EU, je sprožil prilagajanje trga dela nižji ravni aktivnosti predvsem z velikim zmanjšanjem zaposlenosti, manj (in neenakomerno) pa so se krizi prilagajale plače, predvsem zaradi dveh enkratnih dejavnikov – nove zakonske ureditve minimalne plače in prenove plačnega sistema v državnem sektorju. Ta je bila načrtovana več let vnaprej, veljati pa je začela sredi leta 2008 in z izplačilom prvih dveh četrtin sredstev za odpravo plačnih nesorazmerij med posameznimi poklicnimi skupinami povzročila relativno visoko rast plač prav v obdobju, ko so se plače v zasebnem sektorju že začele umirjati, ugotavlja Ana T. Selan iz Umarja v analizi Prilagoditev plač in spremembe plačne neenkosti v Sloveniji v obdobju krize.
Zasebni sektor varčeval z odpuščanjem, javni z obvladovanjem rasti plač
Selanova ocenjuje, da se je rast plač, čeprav se je krizi prilagodila manj kot rast zaposlenosti, upočasnila in v letih 2012 in 2013 prvič v zadnjih dvajsetih letih povsem zastala. Med drugim tudi zaradi varčevalnih ukrepov v sektorju države, ki so bili usmerjeni predvsem na višino plač. Od sredine leta 2012 se ta spet postopno zvišuje v zasebnem in javnem sektorju, pozitivna pa so tudi gibanja na trgu dela, saj se letos prvič od začetka krize povečuje zaposlenost. Posledično se povečuje tudi masa plač zaposlenih. »Masa plač, katere gibanje določata gibanje plače na zaposlenega in število zaposlenih, se je v krizi znižala v zasebnem in javnem sektorju, a na popolnoma različna načina. Zasebni sektor in javne družbe so v celotnem obdobju 2009–2013 močno zniževali predvsem število zaposlenih, delno pa so se nižji aktivnosti prilagajali tudi z ravnijo plač. Nasprotno se je v sektorju država v zadnjih dveh letih masa znižala le z zniževanjem plač zaposlenih. Varčevalni ukrepi za zajezitev rasti mase plač javnih uslužbencev so se namreč v celotnem obdobju krize osredotočali predvsem na višino plač, ne pa tudi na omejevanje zaposlovanja. To se je le upočasnilo, ne pa ustavilo ali celo znižalo kot v zasebnem sektorju (in javnih družbah),« ugotavlja Selanova.
Analiza gibanja plač in števila zaposlenih v javnem sektorju v letih med 2008 in 2014/2015, ki smo jo pripravili, potrjuje ugotovitev, da se je masa plač na mesečni ravni v tem obdobju le nekoliko znižala. Še največ v ožji državni upravi, kot so vladna službe in ministrstva ter upravne enote, kjer ima vlada tudi največ vzvodov za obvladovanje plačne mase. Nekoliko nižji so tudi plačni izdatki v sektorju izobraževanje in šport, kmetijstvo in gozdarstvo. V drugih delih javnega sektorja so ti ostali na skoraj enaki ravni ali pa so se nekoliko zvišali (podrobneje v tabeli). Povečanje plačne mase je mogoče pripisati predvsem večjemu številu zaposlenih, ki se je med letoma 2008 in 2015 povečalo za več kot 2000. Tudi na tem področju je najbolj restriktivno zaposlovala državna uprava pa tudi pravosodje, kjer se je število zaposlenih precej zmanjšalo. Največ novih zaposlitev je bilo v zdravstvu, izobraževanju in socialnem varstvu, kjer so ponekod kadrovski deficiti, opazno pa se je število zaposlenih povečalo v različnih agencijah javnega sektorja.
Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Potrebujete Javascript za pogled.
