Varčevanje po novem bolj privlačno za mlade

Pri Prvi osebni zavarovalnici je v prostovoljno dodatno pokojninsko varčevanje vključenih nekaj manj kot 78.700 zavarovancev. Z uvedbo skladov življenjskega cikla bo imelo glede na svojo starost 49 odstotkov vseh zavarovancev pravico varčevanja v najbolj tveganem, dinamičnem skladu, 37 odstotkov v uravnoteženem in 16 odstotkov v najbolj konservativnem, zajamčenem skladu.

Erika Repovž

V skladu z novo naložbeno politiko svojim zavarovancem svetujejo, naj varčujejo v skladu življenjskega cikla, ki je predviden za njihovo starostno skupino, je poudarila Nataša Hajdinjak iz Prve osebne zavarovalnice. Če tega ne želijo, lahko izberejo manj tvegan sklad, ne morejo pa izbrati sklada, ki je bolj tvegan od tistega, ki je namenjen njihovi starostni skupini. V dinamični sklad se uvrščajo varčevalci stari do 45 leta, v uravnoteženi sklad varčevalci v starosti od 45 do 57 let in v zajamčeni sklad varčevalci, ki so starejši od 57 let.

»Glede na njihovo starost se bo z leti tveganost njihovih naložb zmanjševala, saj se bodo njihova sredstva prerazporedila v manj tvegan sklad; ne glede na to pa imajo enkrat na leto vsi varčevalci možnost, da se ob upoštevanju starostne omejitve sami odločijo za brezplačen prenos zbranih sredstev v drug sklad,« je pojasnila Hajdinjakova.

Tudi do dvakrat donosnejši

Z naložbeno politiko življenjskega cikla je mogoče v celotni aktivni dobi privarčevati tudi do dvakrat toliko sredstev kot z naložbeno strategijo zajamčenega donosa, je prepričana Alenka Žnidaršič Kranjc, ki poudarja več prednosti skladov življenjskega cikla. Predvsem se z njimi povečuje privlačnost te oblike varčevanja pri mlajših generacijah, saj bo na ta način omogočena tudi manj konservativna naložbena politika, ki bo mlajšim varčevalcem zagotavljala večje donose na privarčevana sredstva. »Da se je dodatno pokojninsko zavarovanje z novim finančnim produktom približalo mladim, je seveda dobrodošlo, saj je zgodnja odločitev za varčevanje zelo pomembna,« meni Žnidaršič Kranjčeva.

Pri Prvi osebni zavarovalnici so naredili primerjave, koliko bi varčevalci v štiridesetih letih privarčevali v skladu življenjskega cikla in koliko, če bi celotno obdobje varčevali v najbolj konservativnem, zajamčenem skladu. Po njihovih izračunih bi ob 99-odstotni verjetnosti pri 95 odstotkih populacije varčevalci v skladih življenjskega cikla privarčevali več, kot če bi celotno obdobje varčevali v zajamčenem skladu. Teoretično obstaja pet odstotkov populacije, ki se jim lahko zgodi, da bodo v skladih življenjskega cikla privarčevali manj, kot bi privarčevali v zajamčenem skladu. Teoretično obstaja možnost, da bi pet odstotkov ljudi, ki bodo varčevali v skladih življenjskega cikla, imelo nižjo pokojnino, kot bi jo imeli, če bi varčevali v zajamčenem skladu, vendar bo drugih pet odstotkov imelo kar trikrat višjo pokojnino; vsi bodo dobili najmanj zajamčene donose.

»Ko smo naše rezultate simulacij primerjali s podatki v tujini, predvsem v ZDA in na Nizozemskem, smo ugotovili, da so tudi v tujini prišli do enakih rezultatov, kar pomeni, da je bila odločitev za sklade življenjskega cikla pravilna,« pravi Žnidaršič Kranjčeva.

Kaj naj naredijo varčevalci

Pri Prvi zavarovalnici bodo varčevalci avtomatično razporejeni v enega od skladov življenjskega cikla. Že decembra 2015 so domov dobili informacijo z opozorilom, da imajo po novem tri sklade, v katere bo šla njihova tekoča premija. Premija, ki je bila zbrana do 31. 12. 2015 bo ostala v istem skladu, v katerega je bila vplačana, nova premija pa bo šla v sklade, ki ustrezajo starosti posameznega varčevalca.

Sicer lahko vsi zainteresirani varčevalci več informacij dobijo na svoji zavarovalnici ali v kadrovski službi oziroma računovodstvu v svojem podjetju. »Sicer ni nujno, da karkoli naredijo; pomembno je, da vedo, da je v sistemu dodatnega pokojninskega zavarovanja prišlo do spremembe, ki je zakonsko pogojena in bo optimizirala višino njihove pokojnine,« je pojasnila Žnidaršič Kranjčeva.