Več milijard nepobranih davkov zaradi selitve dobičkov

Ljubljana – Sedite za računalnikom v Sloveniji. Na spletni strani, ki je registrirana na Finskem, naročite namizno luč, ki jo izdeluje tovarna s sedežem v Indiji, poslali pa vam jo bodo iz njene podružnice v Bangladešu. Kje je bil sklenjen posel, kje ustvarjena dodana vrednost in kje bi moral biti plačan davek?

Opisani hipotetični primer je zelo preprost prikaz, kaj so za seboj prinesle nove poslovne platforme. Predpisi držav nikakor niso prilagojeni vse obsežnejši digitalni ekonomiji, s čimer se izgubljajo milijoni evrov nepobranih davkov. Prav to nepripravljenost in pomanjkljivosti zakonodaje še najbolj s pridom izkoriščajo velike multinacionalke. Po ocenah, ki jih je marca objavil Inštitut Združenih narodov za raziskave razvojne ekonomije (United Nations University World Institute for Development Economics Research) iz Helsinkov, je vsako leto globalno izgubljenih okoli 500 milijard dolarjev nepobranih davkov.

V Mednarodnem denarnem skladu menijo, da je ta znesek še sto milijard višji. Velike korporacije svoje dobičke selijo iz svojih izpostav v državah z višjo stopnjo obdavčitve, kjer je posel v resnici potekal, v hčerinske družbe s sedeži v davčnih oazah. Zaradi takih praks sta bila na primer javno izpostavljena Amazon in Apple, kako velika izkrivljanja nastajajo in kako sistematične so te sheme izogibanj obveznostim, je bilo opazno tudi v nekaterih dokumentih, povezanih z Luxleaksom.

Po izračunih Mreže za davčno pravičnost (Tax Justice Network) največje izgube v absolutnih številkah trpijo velika gospodarstva, denimo ameriško, največje žrtve te selitve dobičkov pa so države tretjega sveta. Ocenjujejo, da Argentina s tem izgubi skoraj pet odstotkov svojega bruto domačega proizvoda, v Čadu pa je lani delež nepobranih davkov menda celo presegel znesek, ki se je v resnici stekel v državno blagajno. O Pakistanu predvidevajo, da manjka 40 odstotkov davčnih prihodkov. Humanitarne organizacije opozarjajo, da dejavnosti multinacionalk resno zavirajo gospodarski razvoj nekaterih revnejših držav.

Globalizacija v vseh pomenih

»Nova vrsta svetovnega gospodarstva je povsem spremenila način, kako se posluje in kako deluje gospodarstvo,« se strinja Valère Moutarlier z generalnega direktorata za davke in carine evropske komisije. »Tako digitalizacija poslovanja kot odpiranje proste trgovine močno vplivata na tradicionalno gospodarstvo. Globalno okolje slabi sposobnost držav, da suvereno definirajo svoj davčni sistem, te nove razmere pa spodbujajo sodelovanje, saj se vse države zavedajo, da ne morejo same obvladovati vseh teh trendov,« je pojasnil Moutarlier, ki je prepričan, da je treba na novo premisliti podlage, na katerih se vzpostavljajo davki. »S sistemom pravil moramo zagotoviti v prihodnost usmerjen tip obdavčevanja. Bolje poskušamo razumeti verigo dodane vrednosti velikih skupin oziroma korporacij in kako lahko na novo premislimo vzpostavljanje vezi med tem, kje je bil posel izveden in kje bo obdavčen. Gre za to, da identificiramo, katere informacije potrebujejo pristojne službe, da bodo sposobne pobrati davke. Ključno je, da so ti mehanizmi ustrezno izvedeni in se potem izvajajo globalno ter da zagotovimo zelo močno spodbudo tretjim državam za uporabo novih standardov za transparentnost in proti izogibanju v svetovnem merilu.«

Valère Moutarlier. Foto Denis Erroyaux

Z direktivo proti seljenju dobičkov

Eden od ukrepov, ki ga v evropski komisiji vidijo kot korak v smer, da se multinacionalke ne bodo več ukvarjale s seljenjem dobičkov, je direktiva o skupni konsolidirani osnovi za davek od dohodkov pravnih oseb (CCCTB). To je enoten sklop predpisov, po katerih bi morala družba za izračun svojih obdavčljivih dohodkov upoštevati le en sistem EU in ne različnih predpisov vseh članic, v katerih posluje, pri čemer bi bila upoštevana njihova čezmejna dejavnost. Enotna konsolidirana davčna napoved bi bila uporabljena za določitev davčne osnove, pri čemer bi bile vse države članice, v katerih posluje družba, upravičene do obdavčitve določenega dela te osnove na podlagi posebne formule, ki temelji na treh enako ponderiranih faktorjih – osnovna sredstva, delo in prodaja. Vse to bi se izvajalo prek davčnih organov glavne države članice družbe po sistemu vse na enem mestu. Zdaj morajo družbe pri izračunih dobičkov upoštevati 27 različnih pravilnikov, CCCTB pa bi omogočil, po mnenju pristojnih, precej cenejše in preprostejše poslovanje podjetij. Poudarjajo, da ne gre za uskladitev davčnih stopenj, ki jih bodo še naprej določale članice, ustvarjena pa bo večja preglednost glede dejanskega stanja obdavčenja dohodkov pravnih oseb v državah članicah, s čimer bo nastala poštenejša davčna konkurenca v EU.

Za podjetja ne bo obvezna, bo pa pomenila prihranek časa in stroškov, hkrati bo za obravnavanje stroškov za raziskave in razvoj predvidela manj stroge in do inovacij prijaznejše predpise. Pristojni so celo prepričani, da EU zaradi CCCTB lahko postane precej privlačnejši trg za tuje vlagatelje. Snovalci zagotavljajo, da predlog vključuje stroga pravila, ki bodo preprečila izogibanje plačilu davkov in zagotovila, da skupine ne bodo mogle umetno premikati svojih dobičkov iz ene članice v drugo, vendar bodo še vedno lahko uživale svobodo gibanja in ustanavljanja iz dejanskih poslovnih razlogov.

Valère Moutarlier predvideva, da bo usoda CCCTB jasna v prihodnjih 18 mesecih, po nemških volitvah in med predsedovanji Estonije, Bolgarije in Avstrije, priznava pa, da med članicami še ni enotnega mnenja o dokončni podobi tega sistema pravil. Pravzaprav ni soglasja niti o tem, ali tako direktivo sploh potrebujemo.

V iskanje odgovorov za izzive, ki jih prinaša digitalna ekonomija, bodo morali vložiti še zelo veliko energije in razmišljanja.