Večja neodvisnost revizorjev od revidirancev

Po krepki zamudi tudi Slovenija v uresničevanje evropskih pravil.

Objavljeno
15. november 2017 16.32
Maja Grgič
Maja Grgič

Ljubljana – Sprememba evropskih pravil o revidiranju naj bi prinesla boljšo kakovost revizij in obnovila zaupanje vlagateljev v finančne informacije. S predlogom novele zakona o revidiranju, ki jo je nedavno sprejela vlada, te spremembe med zadnjimi v svoj pravni red prenaša tudi naša država.

Z implementacijo evropskih direktiv na področju revizij Slovenija zamuja že poldrugo leto, zaradi česar je evropska komisija nedavno proti naši državi začela postopek na sodišču Evropske unije. Nove revizijske smernice so posledica nezaupanja in dvomov o verodostojnosti in zanesljivosti revidiranih računovodskih izkazov, ki so se pojavili po zadnji finančni krizi, kot tveganje pa se je izpostavila tudi prevlada štirih revizijskih družb na trgu.  

Obvezna menjava

Vlada je sprva načrtovala nov zakon o revidiranju, a na koncu so se odločili le za novelo. Ta prinaša dodatne zaveze glede neodvisnosti revizorjev od revidirane družbe in krepitev njihove skrbnosti. Med drugim določa izogibanje nasprotju interesov, vodenje evidenc možnih nevarnosti in prepoved revidiranja subjektov, v katerih imajo poslovni ali finančni interes. Predlog novele nadalje pooblaščenim revizorjem in drugim, ki so pri tem sodelovali, za leto oziroma dve prepoveduje zaposlitev v revidirani družbi ali kakšno drugo poslovanje z njo. Določeni so tudi dodatni pogoji za revizorje in revizijske hiše, ki naj bi zagotovili neodvisnost.

Novela pa uvaja tudi sistem obveznega rotiranja revizijskih družb, ki jih je treba zamenjati vsakih deset let. Zamenjavo revizijske hiše pa bo prek sodišča na podlagi utemeljenih razlogov lahko zahtevalo tudi pet odstotkov delničarjev. 

Nova pravila krepijo vlogo revizijske komisije družbe, ki mora biti sestavljena iz neodvisnih članov. Revizorji pa bodo morali tej komisiji predložiti dodatno podrobnejše poročilo, ki bo vsebovalo več podrobnosti o sami reviziji.

Krepitev vloge agencije

Ena ključnih novosti predlagane novele je krepitev vloge agencije za revidiranje kot nadzornega in regulatornega organa, ki bo prevzela tudi del dosedanjih nalog inštituta za revidiranje. Po evropski uredbi agencija že zdaj nadzira revizorje in revizije subjektov javnega interesa, torej javnih družb, bank in zavarovalnic. Gre za 16 revizijskih družb in 70 subjektov javnega interesa. Poleg tega bo agencija pristojna še za izdajo dovoljenj za opravljanje dejavnosti revidiranja in nalog pooblaščenega revizorja, izobraževanje, vodenje registra revizorjev in izrekanje sankcij za kršitelje.

Spreminja se tudi financiranje agencije. Ta bo poleg proračunskih sredstev, ki naj bi v letu 2018 znašali 490.000 evrov, lahko vire pridobivala tudi od revizijskih družb, in sicer od taks za odločanje v posamičnih zadevah in izdajo potrdil, letnih nadomestil za opravljanje nadzora in drugih nadomestil.

Nov ustroj

Tudi agencija za revidiranje se očitno ne bo mogla izogniti spremembam, ki naj bi jih prinesel predlog novega zakona o agencijah, ki ga snujejo na ministrstvu za javno upravo. Agencija za revidiranje naj bi tako poleg petčlanskega strokovnega sveta, ki bo med drugim odločal o izdaji odločb in postopkih nadzora, imela še tričlanski svet, ki naj bi bil nekakšen nadzorni organ. V prvem naj bi sedeli neodvisni strokovnjaki, ki jih bo imenoval državni zbor, drugega bo imenovala vlada.

Direktorica agencije za revidiranje Mojca Majič pojasnjuje, da so zadovoljni, da bodo zakonodajne spremembe vendarle sprejete. Kot pravi, agencija pridobiva večjo vlogo na področju financiranja, zanje pa je bistveno tudi, da bodo imeli zunanje vire financiranja.

O ocenjevalcih drugič

Na ministrstvu za finance so se odločili, da se zaradi zelo različnih stališč do predlaganih rešitev s tokratno spremembo zakona ne bodo lotili področja ocenjevanja vrednosti, ki ostaja problematično. Cenitve posamičnega premoženja se namreč izvajajo za različne namene in tudi opravljajo jih različni ocenjevalci – od sodnih do nepremičninskih izvedencev do pooblaščenih ocenjevalcev, zato prihaja tudi do razlik pri vrednotenju istega premoženja.

Majičeva se strinja, da bo treba v prihodnje na tem področju najti konsenz in ga poenotiti. Kot pojasnjuje, so merila za pooblaščene ocenjevalce strožja, poleg tega pa se zanje v primeru kršitev izrekajo tudi sankcije.