Tiskane izdaje
Tako menijo na ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo (MGRT), kjer so naklonjeni slovenski sceni na področju zagonskih podjetij, in pravijo: »Za gospodarski uspeh v družbi znanja je nujen ustrezen inovacijski ekosistem, prežet z dostopom do kapitala in drugih virov, ki omogočajo talentom razcvet.« Start-upi ali zagonska podjetja vse to združujejo, zato je njihovo spodbujanje tako pomembno. Podjetništvo in zagonska podjetja res doživljajo nekakšen »bum«, pravijo na Slovenskem podjetniškem skladu (SPS), »a težko rečemo, da smo že start-up velesila«.
Kljub tej previdnosti na področju zagonskih podjetij pri nas prekipeva, eden zadnjih odmevnih dogodkov prav zdaj poteka v tako imenovanem inovativnem mestu BTC v Ljubljani, kjer je bilo v organizaciji pospeševalnika ABC in Business Intelligence Centra veliko mednarodno tekmovanje v iskanju poslovnih rešitev v Sloveniji, udeležilo pa se ga je več kakor 85 mladih podjetnikov iz osmih držav.
Dejan Roljič, direktor pospeševalnika ABC, je dejal, da napredne ideje, ki nastajajo v takšnih sredinah, lahko pritegnejo pozornost tako domačih kot tujih investitorjev, »odpirajo pa tudi priložnost za mlade, Slovenijo in podjetja v mednarodnem okolju«. Zagonska podjetja so povsod. O njihovem pomenu in vlogi so govorili tudi na janurskem neformalnem zasedanju Sveta za konkurenčnost v Amsterdamu, ki se ga je udeležila ministrica za izobraževanje, znanost in šport dr. Maja Makovec Brenčič. Razpravljali so tudi o možnosti uvedbe evropskega vizuma za tuja zagonska podjetja.
Na ministrstvu za gospodarstvo navajajo podatke raziskave Global Entrepreneurship Monitor (GEM), po katerih »podjetnik z visokim potencialom ustvari povprečno kar trikrat več delovnih mest kot podjetnik s srednjim potencialom in kar 15-krat več delovnih mest kot podjetnik z nizkim potencialom«.
Razpisi
In kako na ministrstvu za gospodarstvo podpirajo svet zagonskih podjetij? Gre za javne razpise za zagon inovativnih podjetij, storitev inkubatorjev in tehnoloških parkov ter za semenski in tvegani kapital. Letos predvidevajo, da bodo za to namenili malo več kot sedem milijonov evrov. Lani so za start-upe razpisali 2,16 milijona evrov za zagon inovativnih podjetij (javni razpis P2 prek Slovenskega podjetniškega sklada), potem 2,4 milijona evrov semenskega kapitala (javni razpis SK prek Slovenskega podjetniškega sklada). V obdobju 2007−2014 pa še 33,9 milijona evrov tveganega kapitala (prek Slovenskega podjetniškega sklada).
Gospodarsko ministrstvo prek Slovenskega podjetniškega sklada (SPS) in v sodelovanju z iniciativo Start-up Slovenija vsako leto podpre 40 najboljših slovenskih zagonskih podjetij. Prav tako so vsako leto opora tekmovanju Start-up Slovenija, v okviru katerega so organizirane različne aktivnosti pa tudi tekmovanje za najboljše start-up podjetje leta, zmagovalci pa so razglašeni na vsakoletni konferenci PODIM. Ali kakor so odgovorili iz SPS, sklad je lani podprl skoraj 300 mladih podjetij (295), od tega 181 zagonskih podjetij in zanje skupaj po različnih razpisih namenil okoli 6,2 milijona evrov. Letos naj bi z ugodnimi spodbudami podprli več kakor 440 mladih podjetij.
Mala podjetja za velika
Na omenjenem start-up dogodku v BTC je Patrick Mullane, izvršni direktor Harvard Business School, navdušen nad ljubljanskim dogodkom (bil je tudi član strokovne žirije), dejal, da gre za izjemni mednarodni dogodek, ki ga prežema podjetniški duh. Predvsem ker so udeleženci predstavili praktične in uresničljive ideje. Andreja Laura Rednak, izvršna direktorica družbe Plastika Skaza, torej znanega slovenskega podjetja, je bila ob dogodku v BTC navdušena: zanje pomeni »zgodovinsko prelomnico«.
A tudi na MGRT potrjujejo, da se morajo velika, uveljavljena podjetja za ohranitev pozicije na trgu nenehno inovirati. Nekateri »velikani« ugotavljajo, da je njihov notranji potencial omejen, hkrati pa zunaj podjetja žuborita znanje in talent, ki bi lahko bila zanj koristna. Podjetja zato na različne načine sodelujejo z zagonskimi podjetji. Seveda pa imajo koristi lahko tudi zagonska podjetja, ki jim sodelovanje lahko omogoča koriščenje skupnih distribucijskih kanalov, skupne promocije, lažji način za internacionalizacijo njihovega podjetja. Na ministrstvu pravijo: »V vsakem primeru se lahko učijo drug od drugega in imajo tudi oboji koristi od sodelovanja.«
