Tiskane izdaje
Dobra dva meseca po referendumu za izstop iz Evropske unije se v Veliki Britaniji sprašujejo, ali ni njihova centralna banka prehitro nižala obresti: gospodarstvo namreč raste, izvozniki pospešeno prodajajo v ZDA in Azijo, brezposelnost se znižuje in potrošniki nakupujejo.
Se uresničujejo napovedi zagovornikov brexita, da bo država brez bruseljskega diktata lažje usmerjala svoj razvoj? Številni strokovnjaki še vedno verjamejo, da bodo Britanci čutili tudi posledice. Pogovarjali smo se z Matthiasom Raddantom s kielskega Inštituta za svetovno gospodarstvo.
Po britanskem referendumu za izstop iz Evropske unije ste raziskovali gibanja trgov delnic v najpomembnejših evropskih državah, kakšni so bili zaključki?
Videli smo, da so se nemški in francoski trgi zelo podobno razvijali kot britanski, na dan referenduma smo videli velike spremembe. Jasno se je poslabšal tudi menjalni tečaj in britanske delnice, ocenjene v evrih, so izgubile vrednost, volatilnost se je močno povečala. V približno dveh tednih pa se je počasi spet zmanjšala. Če si pogledamo vrsto delnic, so največ izgubile tiste iz finančnega sektorja, največ v sami Veliki Britaniji, a tudi v Italiji. V tej državi obstajajo za težave bančnega sektorja seveda tudi drugi razlogi.
Kaj nam pripovedujejo ta gibanja? V Veliki Britaniji se pravkar veselijo gospodarskega zagona, ki je sledil borznim padcem in nižanju obrestnih mer, nekateri strokovnjaki pa menijo, da bodo težave s finančnim sektorjem in investicijami začutili šele pozneje.
Eden največjih problemov je, da je London tako velik finančni center, številne mednarodne banke in druge ustanove imajo tam svoja središča za vso Evropo. Če bo Velika Britanija zapustila EU, bodo številne med njimi razmislile, ali naj delovna mesta preselijo v druge evropske države. Velike Britanije po izstopu iz EU namreč ne bo več obvezovala evropska zakonodaja, zato banke v Londonu ne bodo imele več dovoljenj za delovanje drugod v EU. Nekatere velike banke so že napovedale načrte za selitev vsaj dela delovnih mest iz Londona v Pariz in Frankfurt. Država je seveda tudi do zdaj imela svojo valuto in nekatere druge posebnosti, kar je bilo vse treba vračunati, a vseeno verjamem, da bo brexit oslabil finančni center London.
In kaj bo s tako imenovanim realnim gospodarstvom?
Nekaj raziskav so naredili kolegi iz naše hiše, in vse kažejo, da se bo ob morebitnem omejevanju trgovine zmanjšal tudi izvoz držav EU v Veliko Britanijo, kar bo negativno vplivalo na bruto domači proizvod. Države kot Belgija, Irska ali Nizozemska, ki imajo relativno velike presežke z Veliko Britanijo, bodo najbrž bolj prizadete od drugih, za Nemčijo pa je Velika Britanija trgovinsko bolj povprečna država in bodo tudi posledice bolj povprečne.
Kaj bi morali v EU ukreniti za povečanje stabilnosti?
Zdaj še ne vemo, kakšni bodo odnosi med EU in Veliko Britanijo čez, recimo, dve leti, ko bo država tudi res izstopila. Veliko ekonomistov domneva, da država ne bo imela več dostopa do skupnega trga, drugi pa trgovanja ne povezujejo s članstvom v EU. Rezultat bo morda nekaj vmes, številni se ozirajo po državah kot Norveška, ki imajo z EU posebne sporazume, a tudi Norveška nima tako ugodnih pogojev, kot jih je do zdaj imela Velika Britanija. Z nekaterimi posledicami morajo že računati. Vprašanje je, ali bodo proračunsko res kaj prihranili, saj je bil to eden najpomembnejših argumentov zagovornikov izstopa, moja ocena in ocena večine ekonomistov je, da bodo prihranki, ki jih bodo pridobili zaradi neplačevanja Bruslju, precej nižji od negativnega vpliva na trgovino.
Norveška mora tudi spoštovati večino zakonodaje EU, vključno s pravico iskanja dela.
Večina meni, da bo morala tudi Velika Britanija za dostop do skupnega trga sprejeti svoboden pretok ljudi. Tudi zato, da bi pred podobnimi zamislimi odvrnili druge države EU, bi moral biti po teh ocenah izstop povezan s stroški.
Ali lahko Velika Britanija kaj pridobi iz spora evropske komisije z ameriškim tehnološkim velikanom Apple in morda tudi drugimi podjetji zaradi obtožb prenizke obdavčitve? V Londonu jih nekateri že vabijo, naj se preselijo k njim.
Vprašanje je, ali Britanci lahko sami ustvarijo ustrezne individualne pogoje, kot bi jih imela ta podjetja z EU. To ni zelo verjetno, odnosi Velike Britanije z Irsko in drugimi so vendar močnejši od vsega, kar bi v Londonu pridobili z enim ali drugim davčnim sporazumom z ZDA, Kanado, Kitajsko ali drugimi.
Vaša raziskava tudi kaže, da utegnejo imeti nekatere evropske države zaradi brexita večje težave kot druge. Omenjate Italijo.
V italijanskem finančnem sektorju so se že v preteklem letu nakopičile številne težave, delež slabih kreditov pri italijanskih bankah se rahlo, a kontinuirano povečuje. Volatilnost na trgih delnic je bila zato večja, a je bila takšna že pred referendumom. Podjetja te težave čutijo že dlje, brexit je bil le katalizator za prikaz teh težav. V Italiji že dolgo razpravljajo, kako pomagati bankam. V tej državi pa obstajajo tudi določene povezave med bankami in politiko ter med bankami in investitorji. Tudi manjšim zasebnim ob najemanju kreditov ponujajo delnice ali obveznice, zato imajo v Italiji številni majhni zasebni investitorji delnice bank, tega v drugih evropskih državah ni. Javnost je razburjena, saj bi ob odpisu bančnih dolgov trpeli tudi mali zasebni investitorji. Italija zdaj to poskuša reševati sama brez vključevanja evropskih mehanizmov.
Ali se lahko italijanske težave razširijo na vse evrsko območje?
Italija zdaj potrebuje predvsem dokapitalizacijo nekaterih manjših bank, to nima potenciala za ogrožanje evrskih ali finančnih trgov EU. Finančni inštituti so premajhni in vsote, ki bodo potrebne za dokapitalizacijo, niso tako visoke, da bi nas moralo zelo skrbeti. Za Italijo je to veliko denarja, za EU pa ne.
Torej prihodnost Evropske unije kljub brexitu ni videti slaba?
Seveda bo to odvisno od političnih odločitev o prihodnosti Evropske unije. Nekateri pravijo, da je zdaj treba iti naprej ter sprožiti nove projekte združevanja, drugi priporočajo osredotočanje na bistveno ter izboljšanje vsega, kar še ne deluje dovolj dobro. Verjetno bi bil zdaj pametnejši pristop »nazaj k temeljem«. V številnih evropskih državah imamo desno populistične stranke, ki nočejo nikakršne skupne Evrope, in v takšnem položaju najbrž ni pametno nadaljevati poglabljanje evropskega združevanja, ki nima podpore. Bolje bi bilo najprej izboljšati tisto, kar ta čas ne deluje najbolje, poleg skupne valute tudi skupni finančni trg, preden bi se lotili večjega poglabljanja, za katerega najverjetneje tako in tako ne bi dobili soglasja ljudi.
