»Videti moramo, kaj bodo Kitajci res storili«

Mednarodna trgovina: sedanje napetosti med ZDA, Kitajsko in Evropo bo verjetno treba rešiti zunaj okvira WTO.

ned, 15.04.2018, 20:00
Dizelski škandal ali dizelgate je mogoče razumeti kot protekcionistični ukrep z ameriške strani, saj ZDA zdaj uvajajo različne standarde za majhne in velike motorje.

Trgovinske vojne, ki jih napoveduje ameriški predsednik Donald Trump, močno pretresajo svetovno gospodarstvo, poleg Kitajske in nekaterih drugih držav je na muhi tudi Evropa. Evropska unija si je vsaj glede jekla in aluminija pribojevala začasno izvzetje, a s tem zgodbe še ni konec, Trump pa je med predvolilno kampanjo in po njej udrihal tudi čez nemško avtomobilsko industrijo.

O tem smo se pogovarjali z direktorjem Centra za mednarodno ekonomijo münchenskega instituta Ifo in profesorjem na münchenski univerzi Gabrielom Felbermayrjem.

Po hudih ameriških pritiskih zdaj kitajski predsednik Xi Jinping obljublja nižje carine za avtomobile ter ukrepe proti kraji intelektualne lastnine in drugo. Je obljubil dovolj, da se bo svet izognil trgovinski vojni med ZDA in Kitajsko?

Mislim, da moramo biti še vedno zelo previdni, Kitajci so bili vedno zelo hitri pri naznanjanju izboljšav in zelo počasni pri njihovem uresničevanju. Da, to je to, dober signal in pravi korak, odprto pa je še, ali mu bo sledila tehtna akcija. Videti moramo, kaj bodo Kitajci naredili.

Tudi številna nemška podjetja se pritožujejo zaradi kitajskih poslovnih praks.

Tako je. Vprašanje je še, ali bodo Kitajci ukrepali v kontekstu Svetovne trgovinske organizacije. Imamo načelo največjih ugodnosti, ki Kitajce ob podeljevanju prednosti in koncesij Američanom obvezuje k podeljevanju tega tudi vsem drugim. Kitajske carine na tuje avtomobile so petindvajsetodstotne, ne glede na to, ali prihajajo iz ZDA, Evrope ali od kod drugod. Če bodo Kitajci ukrepali, da bi se izognili ameriškim kazenskim carinam, bodo morali skladno s pravili WTO znižati carine za avtomobile vseh svojih trgovinskih partnerjev, tudi evropskih.

Ali to pomeni, da bodo tudi v Evropski uniji znižali carine za ameriške avtomobile, saj so te desetodstotne, v nasprotni smeri pa le 2,5-odstotne? Pričakujete ukrepanje pred prvim majem, ki ga v Washingtonu omenjajo kot končni rok?

To ni zelo verjetno. Evropejci imamo enake težave kot Kitajci: ne moremo kar znižati carin na ameriške avtomobile z deset odstotkov na 2,5 odstotka, to bomo morali narediti za vse naše trgovinske partnerje, vključno z Indijo in drugimi. A bi s tem zapravili pogajalski adut, v zameno pa dobili zelo malo, zato mislim, da z evropske strani ne bomo videli hitre akcije pri avtomobilskih carinah. Verjetno bomo najprej dobili strateški dogovor z Američani o začetku pogajanj o carinah in morda koncesije pri varnostnih vprašanjih. Evropejci bi lahko hitro in brez omejitev zaradi pravil WTO povečali svoje obrambne napore, zmanjšanje carin na uvoz avtomobilov pa je bolj zapleteno in do konca aprila za to ne vidim možnosti.

Se bodo Američani in Evropejci zdaj vrnili za pogajalsko mizo WTO?

To je drugo vprašanje, nisem popolnoma prepričan, a vsekakor upam, da bodo evropske akcije skladne s pravili Svetovne trgovinske organizacije. Ko bodo Američanom podelili koncesije, vsekakor upam, da bodo to naredili brez kršenja načel WTO. Tudi to lahko upočasni ukrepanje, saj bodo potrebna pogajanja z vsemi trgovinskimi partnerji, ne le z Američani. Kitajci pa bodo morda znižali svoje carine na deset ali petnajst odstotkov, a ohranili možnost poznejšega zvišanja, če bodo mislili, da je to treba.

Vemo pa tudi, da so ameriške carine na evropske poltovornjake petindvajsetodstotne, ali bi jih morali zniževati tudi Američani?

Seveda. Pred letom 2016 smo se še tri leta pogajali prav o teh stvareh v čezatlantskem trgovinskem dogovarjanju. To je zapleteno vprašanje, saj hočemo doseči ravnotežje, tudi zato ne moremo preprosto znižati naših carin, ne da bi od Američanov kaj dobili v zameno. V tem primeru bi naše pogajalske adute podarili, to se ne bo zgodilo.

Čezatlantskemu trgovinskemu in naložbenemu partnerstvu (TTIP) bi nasprotovali tudi številni Evropejci.

Zelo so nasprotovali le v nekaterih evropskih državah, med njimi v Nemčiji, na Nizozemskem in v Avstriji, v drugih ne tako zelo. In tudi v tistih, kjer so nasprotovali, je šlo za proces poravnavanja trgovinskih sporov in vprašanje tržnega dostopa za usluge, ne za carine na avtomobile in poltovornjake. Če se bosta Bruselj in Washington zdaj vrnila za pogajalsko mizo, bomo videli zelo različne mandate, pogajanja bodo precej drugačna. Potekala bodo predvsem okoli carinskih vprašanj, saj se to zdi Američanom najpomembneje. Evropejci bodo z veseljem sodelovali, ne bomo pa videli ponovnih pogajanj o investicijah in ambiciozni liberalizaciji, saj tega ne bi podprlo evropsko javno mnenje.

Se bo vsaj to dogajalo v WTO?

Ne, kajti WTO je globoko v težavah, saj se jim ni uspelo o ničemer dogovoriti. Obstajajo od leta 1995 in v tem času se niso zmogli pogoditi o novem trgovinskem sporazumu, ki bi posodobil pravila in uravnotežil sistem. Ko so se dogovorili o sedanjih carinah, so vsi upali, da je naslednji krog pogajanj za vogalom, Američani so upali, da bodo dosegli znižanje evropskih carin na avtomobile, Evropejci pa, da bodo Američani znižali carine na poltovornjake. A se to ni zgodilo in krivi so številni vzroki, ki še niso izginili. Več kot 164 članic se mora sporazumeti, to je zapleten proces in glede tega sem črnogled. Takojšnja rešitev problemov med ZDA, Kitajsko in EU bo mogoča le zunaj WTO, če se bo začelo premikati med temi tremi, pa bi njihove dogovore lahko razširili na druge v sklopu WTO. Mislim, da bi se Evropejci morali bojevati za to.

Trumpova administracija je uvedla okoljevarstvene standarde, ki so tudi videti usmerjeni proti nemškim avtomobilom.

Dizelski škandal ali dizelgate je mogoče razumeti kot protekcionistični ukrep z ameriške strani, saj ZDA zdaj uvajajo različne standarde za majhne in velike motorje. Evropejci, Japonci in Korejci v večini proizvajajo manjše in bolj učinkovite dizelske motorje, medtem ko Američani proizvajajo velike, za te pa so standardi ohlapnejši. Tudi to je videti pomembno za Trumpovo administracijo, saj so med ponovnimi pogajanji o sporazumu z Južno Korejo zadnji pristali na ohlapnejša pravila za ameriške avtomobile v svoji državi.

Dizelska afera ni vplivala na količino prodanih nemških avtomobilov v ZDA, pa čeprav Američani morda ne kupujejo več istih modelov kot prej. Ali večje težave šele prihajajo?

Kar se je zgodilo, se je zgodilo, ne pričakujem večjih sprememb, vprašanje je, kako počistiti zmedo, ki smo jo ustvarili. A tudi nekatere ameriške države kot Kalifornija nimajo interesa za nižanje okoljevarstvenih standardov.

Kako komentirate manjši nemški izvoz v minulih nekaj mesecih, je to le sezonski razvoj ali pa gre za globlje razloge?

Zaradi tega se nam ni treba preveč razburjati, te statistike pogosto variirajo iz meseca v mesec. Položaj bomo opazovali v prihodnjih mesecih, za zdaj pa je prezgodaj za zaključke.

Če se vrnemo k ZDA, pa je vsekakor videti, da ima ta država številne probleme, kaj bi predsedniku Trumpu priporočili namesto trgovinskih vojn, še posebno ko gre za ameriške delavce?

V ZDA morajo popraviti svojo počeno socialno pogodbo, problem je socialna neenakost, pa soupravljanje. To je treba rešiti, Trumpovi dosedanji ukrepi kot davčna reforma in spopad z Obamacare gredo v napačno smer.

Prijavi sovražni govor