Visoka rast ustvarja presežek in počasi topi delež dolga v BDP

Surs: Konsolidirani bruto dolg države je ob polletju znašal slabih 33,3 milijarde evrov ali 79,8 odstotka BDP.

Objavljeno
29. september 2017 12.45
Miha Jenko
Miha Jenko

Ljubljana − Država je v drugem četrtletju 2017 ustvarila proračunski presežek v višini 0,3 odstotka BDP (lani smo imeli v tem obdobju še 0,7-odstoten primanjkljaj). Glavni vzrok za ta preobrat so visoki prihodki države; ti so bili letos za kar 5,5 odstotka višji kot v istem obdobju lani, njihova rast je presegla tudi letošnjo 3,2-odstotno rast izdatkov države, so izračunali v državnem statističnem uradu (Surs).

Ob letošnjih ugodnih makroekonomskih gibanjih se je konsolidirani bruto dolg države (vključuje dolgove države, občin in skladov socialne varnosti) sicer povečal na slabih 33,3 milijarde evrov, a se je zaradi visoke gospodarske rasti njegov delež v BDP znižal na 79,8 odstotka. Ob istem času lani je omenjeni dolg znašal 81,6 odstotka BDP, ugotavljajo v Sursu.

Rekordni presežek s tujino

Presežek celotnega gospodarstva s tujino (neto posojanje) je prvi polovici 2017 znašal dobre 1,2 milijarde evrov ali šest odstotkov BDP. Na računu tujine se je tudi v prvi polovici 2017 nadaljevala visoka rast izvoza in uvoza blaga in storitev. Izvoz se je v prvi polovici 2017 v primerjavi s prvo polovico 2016 povečal za 12,3 odstotka, uvoz pa za 13,6 odstotka. Presežek na računu blaga in storitev je tako ob polletju znašal 1,991 milijarde evrov ali kar 9,5 odstotka BDP.

Cene na letni ravni v povprečju višje

Ob hitri gospodarski rasti se letos zvišuje tudi inflacija. Po podatkih Sursa je bila v septembru 2017 na letni ravni 1,4-odstotna, v istem mesecu prejšnjega leta je, denimo, znašala le 0,2-odstotka.

Cene blaga so bile v septembru 2017 v primerjavi z avgustom 2016 v povprečju višje za 1,3 odstotka, cene storitev pa za 1,5 odstotka. So pa letno inflacijo nekoliko ublažile za 0,2 odstotne točke nižje cene rabljenih avtomobilov.