Tiskane izdaje
»Pričakovali smo mešane odzive, saj Vizija Slovenije kot slika prihodnosti, ki so si jo zastavili prebivalci države, še nikoli ni nastala v tako širokem procesu. Razumljivo je, da mnogim ljudem kakršnakoli vizija ne pomeni veliko, tudi zato, ker se mnogi ubadajo z vsakodnevnimi stiskami, pa tudi, ker v družbi vlada veliko nezaupanje,« pravi Alenka Smerkolj, ministrica za razvoj in evropske projekte. In nadaljuje, da je vizija precej neznan element in da ga po odzivih sodeč, mnogi ne razumejo.
Smerkoljeva dodaja, da sta skepticizem in pesimizem danes navzoča povsod, tudi pri tistih, ki so gonilo razvoja, tudi v vladnih vrstah. »Ljudje danes težko verjamejo, da imajo lahko tovrstni dokumenti smisel. Da lahko pomenijo kaj več kot le črke na papirju. Veliko je namreč osredotočanja na sam dokument, namesto na njegovo vsebino, na ideje in poglede na prihodnost, kot so jih zastavili prebivalci.«
Ob tem na SVRK poudarjajo, da je jasno, da Slovenija potrebuje pogled naprej. »Nezaupanju in negativizmu moramo reči ne, če želimo bolje živeti. Dovzetni moramo biti za spremembe na bolje, za kar pa se bo moral potruditi vsak izmed nas, vsak po svojih močeh. Sicer bomo še naprej stopicali na mestu,« pravi Smerkoljeva. Stroški za pripravo dokumenta, ki je nastajal na številnih delavnicah in srečanjih, znašajo 463.000 evrov. Od začetka je jasno, da je pri njegovi pripravi sodeloval tudi OECD (Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj), ki za svoje članice pripravlja redne ekonomske poglede. Vsakih deset let pripravi tudi okoljski pregled države, izvaja merjenje na področjih, kot so veščine otrok (PISA), veščine odraslih (PIAAC) in druge. Na vladni službi povedo, da »to države članice plačajo dodatno. Slovenija je tako z OECD sodelovala pri celovitem pregledu razvojnih izhodišč in strateških predvidevanj, ki smo jih uporabili za pripravo Vizije Slovenije. Posebej za ta projekt je OECD opravil aktivnosti v obliki pogovorov, delavnic in fokusnih skupin«. Končno poročilo o nastajanju vizije, kot pojasnjujejo, je pravzaprav manjši del stroškov celotnega projekta, saj so nastali tudi poročila in drugi dodatni dokumenti.
To ni politični dokument
Na SVRK nenehno poudarjajo, da je vizija dokument, ki so ga s svojimi pogledi na prihodnost ustvarili ljudje - ni politični, strokovni ali uradniški dokument. »Skupaj z Umarjem in ministrstvom za finance smo v okviru priprave vizije opravljali samo koordinacijske naloge samega procesa. Pri njem je sodelovalo več kot 600 ljudi, ki so se odzvali na povabilo k sodelovanju,« pravijo. Nabor potencialnih udeležencev pa so pripravili tudi v sodelovanju s posebno Skupino za prihodnost, ki je bila ustanovljena avgusta 2015, v njej pa so bila samo znana imena tako doma kot v svetu: Lučka Kajfež Bogataj, Jožica Rejec, Janja Hojnik, Eva Matjaž, Tadej Bajd, Alojz Ihan, Rupret Gole, Tomaž Lanišek, Luka Omladič, Jure Leskovec, Erik Kerševan, Mitja Čander, Matjaž Mulej.
Infografika: Delo
