Tiskane izdaje
Ljubljana - Po skoraj leto in pol nastajanja Vizije Slovenije so pomeben strateški dokument včeraj popoldne tudi javno predstavili v Narodni galeriji Slovenije, potem ko se je vlada z informacijo o viziji seznanila že na včerajšnji seji. Vizija ni politični dokument, ampak zrcali vizijo večine prebivalcev naše države je dejala ministrica za razvoj Alenka Smerkolj.
Vizija Slovenije je nastala med ljudmi in za ljudi, zato je nepolitičen dokument, je poudarila ministrica Smerkolj. Izoblikovali so se glavni elementi vizije - učenje skozi vse živlejenje, inovativnost, zaupanje, kakovostno življenje, identiteta - ki nam bodo pomagali soočati se z izzivi sedanjega časa, da bo prihodnost takšna, kakršno si želimo in si jo predstavljamo. Iskreno si želim, je dejala ministrica, da bi vizijo spremljali njeni pozorni uresničevalci. Tudi predsednik vlade Miro Cerar, ki je prisotne nagovoril preko videonagovora, je poudaril, da je vizija kažipot, ki nas lahko usmerja v lastne izboljšave in proti boljši družbi in državi.
Premalo smo solidarni drug do drugega
Na slavnostni predstavitvi je o viziji spregovorilo tudi njenih pet vidnih soustvarjalcev. Ksenija Špiler Božič, svetovalka generalnega direktorja Steklarne Hrastnik je dejala, kako pomemebno je poslušati ljudi, vzpostaviti komunikacijo in graditi zaupanje, kajti potem tudi vizija uspeva; med ljudmi, v podjetju in državi. Kako pomembna je identiteta in solidarnost, je opozoril Matej Feguš, direktor podjetja Donar, saj težava pri nas nastopi že pri prepoznavnosti države. Čeprav smo inovativni in iznajdljivi, smo, kot je poudaril Feguš, premalo solidarni drug do drugega. Gregor Deleja, ravnatelj Gimnazije Celje je poudaril, da je treba prisluhniti mladim, kajti naša prihodnost bo lepa, če bomo to znali storiti, saj so to še odprte knjige. Darja Matjašec, okoljska arhitektka je izpostavila, da v Sloveniji pogosto majhni interesi ubijajo skupne odločitve, politika pogosto duši stroko. Dr. Aleksander Doplihar, vodja ambulante Pro bono je opozoril, da v 25 letih v tej državi nismo vzpostavili zaupanja ljudi v politiko. Če bi bilo pri nas več medsebojnega spoštovanja, bi bilo tudi več potrebnega zaupanja. In tudi zaradi teh problemov smo po njegovem precej asocialni.
Da leta 2050 ne bomo obremenjeni z delitvami iz preteklosti
Glavni stebri vizije so strnjeni v pet nosilnih elementov: Učenje za in skozi vse življenje, ki nam bo omogočilo, da bomo tudi leta 2050 ustvarjali številne uspešne zgodbe, da se bo lahko Slovenija predstavljala kot inovativna in morda celo država z edinstvenim razvojnim modelom v svetu. Inovativna družba, kakršna želimo biti, bo omogočala, da se bomo soočili s ključnimi družbenimi izzivi, ki jih prinaša starajoče se prebivalstvo, a tudi neenakost in revščna. Vsekakor je izjemno pomembno zaupanje, ki nam bo pomagalo, da leta 2050 ne bomo tako obremenjeni z delitvami iz preteklosti, seveda pa je zaupanje pomembno povsod, zlasti pa v odnosu med posamezniki, ki lahko zaupajo odgovorno delujočim javnim ustanovam. Pomembno je tudi spoštovati vrednote kot so solidarnost, varnost, strpnost, medsebojno sodelovanje in mir; vse to je očitno v pritiskajoči neoliberalni družbi treba nenehno izpostavljati. Tudi vizija - živeti kakovostno - je preplet mnogih dejavnikov in vključuje tako našo željo živeti zdravo in dlje, a tudi odgovorno - okoljsko in družbeno. Pri tem naj gospodarski razvoj poganja krožno gospodarstvo, digitalizacija.
Izjemno pommebno je naša identiteta, slovenski jezik in kultura, kar nas dela prepoznavne. Izpostavljeno je tudi zaupanje, ki je eden od glavnih elementov blaginje. Raziskava OECD kaže, da se Slovenija uvršča glede zaupanja v pravni in politični sistem na sam rep; samo Portugalci so še bolj nezaupljivi. Krepiti je treba našo globalno mrežo s Slovenci, delujočimi v tujini. Vse to zato, da bo »glas in ugled ter prepoznavnost naše države večji od njene velikosti«
Z Vizijo Slovenije se je na včerajšnji seji seznanila tudi vlada, dokument pa je dosegljiv na spletni strani slovenija2050.si
