Vlada bi agencijam odvzela presežke

Ljubljana – Če bodo sprejete zakonske spremembe, ki jih predlaga vlada, država javnim agencijam ne bo odvzela le premoženja vključno z nepremičninami, ampak bo lahko posegla tudi po njihovih presežkih. To pomeni, da bi si jih finančno popolnoma podredila.

V četrtek smo poročali, da namerava vlada z novelo zakona o javnih agencijah poenotiti ureditev teh institucij in jih organizacijsko, kadrovsko in premoženjsko podrediti pristojnim ministrstvom. To pa ni edina zakonska sprememba, ki jo snuje vlada. V pripravi je namreč tudi nov zakon o javnih financah, ki je že bil v javni razpravi, septembra pa naj bi ga menda obravnavala tudi koalicija. Predlog predvideva tudi, da bi vlada od agencije kot ustanoviteljica lahko zahtevala vplačilo presežkov preteklih let, če bo ugotovila, da ustanova ni zadolžena oziroma ne obstaja nujnost naložb ali povečanja premoženja agencije.

Financirajo se s taksami in nadomestili

Takšen predlog se upravičuje z učinkovitejšim upravljanjem javnih financ, vendar vse agencije niso proračunske porabnice. Mednje sodita tudi Agencija za trg vrednostnih papirjev (ATVP) in Agencija z zavarovalni nadzor (AZN). Prva se financira s taksami in nadomestili, ki jih plačujejo udeleženci trga finančnih instrumentov, druga pa prav tako, le da gre za udeležence zavarovalniškega trga. Presežke lahko usmerita v rezerve, s katerimi lahko financirata naložbe oziroma z njimi pokrivata razliko med odhodki in prihodki. 

ATVP je lani imela 3,2 milijona evrov prihodka in konec leta  2016 2,9 milijona evrov presežka. Samo lani je ustvarila 52.326 evrov presežka in od tega v proračun vplačala dobrih 42.000 evrov. AZN pa 3,2 milijona evrov in konec decembra lani 3,4 milijona evrov presežkov.

Tako ATVP kot AZN takšni zakonski rešitvi, če bo sprejeta, nasprotujeta, saj menita, da posega v njuno samostojnost in neodvisnost. S tem se v pravnem mnenju, ki smo ga pridobili, strinja tudi pravnik dr. Rajko Pirnat, ki meni, da bi uporaba določbe, ki pomeni obvezen prenos presežkov v proračun, imela velik vpliv na finančno neodvisnost agencij, saj bi glede financiranja svoje dejavnosti postali veliko bolj odvisni od vlade, ki bi lahko vplivala na njuno delo. Pirnat nadalje izpostavlja celo neustavnost takšnega posega, saj naj bi bil v nasprotju z ustavnim načelom delitve oblasti. Omejevanje finančne samostojnosti in neodvisnosti po njegovih navedbah »resno ogroža možnost neodvisne in enake obravnave udeležencev na trgu«.

Ministrstvo za finance, ki je zakon o javnih financah pripravilo, je sicer pred kratkim zatrdilo, da bo pripombe obeh agencij proučilo in se zavzelo za ohranitev njune samostojnosti in neodvisnosti.

Sindikat pisal Cerarju

Po objavi našega članka o zakonskih spremembah, s katerimi bi vlada posegla v organizacijsko, kadrovsko in premoženjsko neodvisnost ATVP in AZN, se je na to s odzval Sindikat finančnih organizacij Slovenije, in sicer s pismom premieru Miru Cerarju, ki ga je podpisal sekretar Drago Ščernjavič. V njem navajajo, da takšno podreditev omenjenih dveh agencij vladi podpirajo, ker da to ne posega v njuno neodvisnost, ATVP in AZN pa da sta podvrženi finančnim interesom. Pri tem napačno navajajo, da sta direktorja teh dveh agencij plačana iz proračuna, kar kot že rečeno, ne drži.

Sindikat v istem pismu tudi jasno izrazi nasprotovanje lastniški krepitvi Adrisa v Savi Re, o čemer seveda kot regulatorni organ odloča AZN. Ta je prav prejšnji teden takšno soglasje zavrnil. Znano je, da so tudi vladne stranke temu soglasju nasprotovale. Ker je država pomemben lastnik ne le zavarovalnic, ampak tudi javnih družb, to ni edini primer, kjer odločanje regulatorjev trči ob interese politike.

Mramor za združitev regulatorjev

Nekdanji finančni minister in nekdanji predsednik senata ATVP dr. Dušan Mramor pravi, da z zadnjo verzijo zakonskih rešitev, ki zadevajo agencije, ni seznanjen, zato jih težko komentira. Opozarja pa, da ATVP in AZN ni mogoče enačiti z drugimi javnimi agencijami. »Ti dve agenciji sta nadzorni instituciji, zato morata biti neodvisni, saj ne moreš biti politično odvisen in biti hkrati neodvisen regulator,« pravi.

Sam se že dolgo zavzema za združitev ATVP in AZN z Banko Slovenije, tako da bi dobili enega močnega regulatorja. »Vendar pa bi moral imeti tak enotni regulator poseben status, kot ga ima Banka Slovenije, potem ne bi bilo več dilem, ki se zdaj odpirajo,« dodaja. Poudarja, da so bili nekoč finančni trgi zelo segmentirani v ponudbi, zato je bilo logično, da smo imeli različne institucije, ki so to nadzirale. Zdaj pa se je to, kot pravi, vse prepletlo, zato bi bilo smiselno nadzornike združiti.

Da bi bilo treba razmišljati o poenotenju delovanja Banke Slovenije, ATVP in AZN, v svojem dopisu ministrstvu za finance opozarja tudi ATVP.