Vlada bo o razrešitvi šefov DUTB odločala šele jutri

Ljubljana – Vlada naj bi danes po prvotnih napovedih zaradi plačnih zapletov s položaja predsednika upravnega odbora DUTB razrešila Larsa Nyberga, a je ministrski zbor sejo prestavil na jutri. Stranki SD in Desus sicer menita, da bi morali razrešiti celo vodstvo, tudi tri izvršne direktorje. Pri tem pa se že postavlja vprašanje visokih odpravnin in pristojnosti vlade pri razrešitvah.

Marca letos je vlada z novo plačno politiko glavnemu izvršnemu direktorju Torbjörnu Månssonu fiksni del plače znižala z 20.500 na 17.000 evrov. Poleg tega mu za obseg in kompleksnost dela pripada 2000 evrov in še 50 odstotkov fiksnega dela. A Månssonu je upravni odbor DUTB z aneksom k pogodbi znižal le fiksno plačo, medtem ko je iz aneksa razvidno, da je osnova za variabilno plačilo in odpravnino še vedno stara fiksna plača. To pomeni, da bi Månsson ob razrešitvi lahko dobil 61.000 evrov odpravnine, res pa je, da pogodba govori o trikratniku povprečja izplačila v zadnjih treh mesecih. Poleg tega bi lahko terjal tudi izplačilo nagrade.

Tudi izvršna direktorja Janez Škrubej in Aleš Koršič sta podpisala le anekse. Škrubejeva fiksna plača se je tako z 21.533 evrov znižala na 12.000, a ob razrešitvi bi mu ne glede na razlog odpoklica pripadlo šest starih pač, torej 129.000 evrov. Pri Koršiču bi odpravnina lahko znašala 60.000 evrov, DUTB pa mu mora do konca mandata ponuditi drugo delovno mesto v družbi.

Do zdaj je veljalo, da je neizvršne direktorje DUTB imenovala vlada in izvršne upravni odbor družbe, a ob zahtevah SD in Desusa, da morajo poleg Larsa Nyberga DUTB zapustiti tudi trije izvršni direktorji, so se v javnosti pojavila ugibanja o tem, kdo je pristojen za njihovo razrešitev. Kaže, da bi kljub nejasnostim to le lahko bil upravni odbor.

Lahko vlada sploh razreši izvršne direktorje

Družba za upravljanje terjatev bank (DUTB) je delniška družba z enotirnim sistemom upravljanja, in sicer s sedemčlanskim upravnim odborom, od tega tremi izvršnimi direktorji. Zakon o slabi banki izrecno določa, da neizvršne direktorje DUTB imenuje vlada kot skupščina družbe, imenovanja izvršnih direktorjev pa posebej ne navaja. V statutu DUTB pa je najprej navedeno, da člane upravnega odbora imenuje in razrešuje vlada, pri čemer tako kot zakon navaja le, da tri člane predlaga ministrstvo za finance, enega pa ministrstvo za gospodarstvo. Iz tega je mogoče sklepati, da gre za neizvršne direktorje. V nadaljevanju pa je med nalogami upravnega odbora izrecno navedeno imenovanje izvršnih direktorjev, torej naj bi to le bila naloga neizvršnih direktorjev, ki v enotirnem sistem opravljajo nekakšno vlogo nadzornega sveta.

V skladu s tem – razen če bo obveljala kakšna druga razlaga – vlada torej nima pristojnosti za zamenjavo izvršnih direktorjev DUTB Torbjörna Månssona, Janeza Škrubeja in Aleša Koršiča, tudi če bosta SD in Desus ministrski zbor prepričala, da je to treba storiti. Vlada k temu lahko le pozove tri preostale neizvršne direktorje Marka Simonetija, Imreta Balogha in Janeza Širovnika, ki jih je sama imenovala marca letos. Pri čemer pa bi se lahko spustila na spolzek teren neposrednega vmešavanja v poslovanje gospodarske družbe. V parlamentarnem postopku pa je že novela zakona o slabi banki in s spremembo zakona bi vlada to pristojnost lahko pridobila.

Poročali smo že, da je finančni minister Dušan Mramor zamenjavo predsednika upravnega odbora Larsa Nyberga predlagal zaradi izgube zaupanja ob zavajajočih informacijah o plačah vodilnih, in ne zaradi slabega poslovanja DUTB, ki je po njegovem mnenju dobro.