Tiskane izdaje
»Pogovarjali se bomo zlasti o proračunu 2015. Po meni dostopnih podatkih se tu pretirano sicer ne mudi, ker bo proračun v DZ v januarju ali februarju, vendar mora biti dobro pripravljen,« je danes ob robu obiska v Murski Soboti dejal Židan.
Vlada je sicer v sredo sprejela osnutek proračunskega načrta za 2015 in ga poslala Evropski komisiji v oceno. V njem so glavne usmeritve in elementi glede javnofinančnih ciljev in ukrepov. V njem še naprej načrtuje znižanje primanjkljaja pod tri odstotke BDP in s tem v meje pakta stabilnosti in rasti.
Dokument vsebuje tudi strategijo za znižanje javnofinančnega primanjkljaja v skladu s predvideno dinamiko. A natančnih ukrepov še ne ponuja, saj jih mora vlada še opredeliti, o najpomembnejših pa se mora dogovoriti še z deležniki, med katerimi so najpomembnejši sindikati javnega sektorja.
Vlada tako navaja, da namerava primanjkljaj letos v predvidenih okvirjih z rebalansom ohraniti skozi racionalizacijo na področju investicij in materialnih stroškov ob upoštevanju trenutne realizacije. Prihodnje pa namerava znižanje primanjkljaj doseči z restriktivno politiko mase plač, racionalizacijo javnega sektorja in finančnih transferjev države ter z bolj ciljanimi izdatki za investicije.
Kot je nedavno povedal finančni minister Dušan Mramor, bi bilo treba odhodke prihodnje leto oklestiti za 754 milijonov evrov, da bi ohranili primanjkljaj v predvidenih okvirih in se izognili eksploziji primanjkljaja, do katerega bi prišlo, če ne bi ukrepali. Na strani prihodkov so predvidene le manjše prilagoditve, Mramor pa je že omenil, da naj bi te predstavljale okoli 100 milijonov evrov.
Kot je razbrati iz osnutka proračunskega načrta za 2015, je največji fiskalni napor v letu 2015 predviden na področju restriktivne politike plač v javnem sektorju, kjer naj bi ukrepi dosegli 0,94 odstotka BDP. Letos je bil ta napor pri 0,49 odstotka BDP.
Vlada namerava sicer še pred koncem oktobra pripraviti tudi rebalans letošnjega državnega proračuna in z njim dovoljeni primanjkljaj zvišati za približno 200 milijonov evrov na 1,2 milijarde evrov. Ker le dobra dva meseca pred koncem leta korenitejše spremembe niso več mogoče, so po Mramorjevih besedah predvideni predvsem posegi v materialne stroške posameznih ministrstev.
