Vlada razbremenjuje srednji razred za 200 evrov letno

Vlada je mejo drugega dohodninskega razreda postavila višje zaradi podaljšanja veljavnosti četrtega dohodninskega razreda.
Objavljeno
30. november 2015 15.12
jsu/mramor
N. G.
N. G.
Ker se je koalicija odločila za dveletno podaljšanje veljavnosti četrtega dohodninskega razreda, je v proračunu za leti 2016 in 2017 nastal prostor za davčno razbremenitev srednjega sloja, je odločitev vlade, da mejo drugega dohodninskega razreda postavi višje, pojasnil finančni minister Dušan Mramor.

Iz drugega v tretji davčni razred bo tako »padlo« 20.398 zavezancev, razbremenjeni pa bodo tudi vsi zavezanci nad 1,5-kratnikom povprečne plače; teh je 114.740 ali dvanajst odstotkov vseh. »Ciljali smo na tisti segment, ki je bolj obremenjen od povprečja EU in evropske monetarne unije in ki zmanjšuje našo konkurenčnost,« je dejal Mramor. S tem ukrepom bodo po njegovih besedah razbremenili tudi »strokovnjake, ki najbolj prispevajo k produktivnosti podjetij«.

Na letni ravni bodo zavezanci, ki jih vlada razbremenjuje, plačali okoli 200 evrov manj davka, odvisno od plače in olajšav.

Večina zavezancev, ki ima manj kot 1,5-kratnik povprečne plače, sprememb ne bo čutila. »Obdavčitev dela, ki je na 1,5-kratniku povprečne plače, je v povprečju, obdavčitev nižjih plač pa je pod povprečjem.«

Spomnimo, vlada je v soboto na dopisni seji sprejela predlog novele zakona za uravnoteženje javnih financ, s katerim se bo 50-odstotna obdavčitev z dohodnino za tiste z najvišjimi plačami ohranila še do konca leta 2017, hkrati pa se bo zvišala zgornja meja drugega davčnega razreda.

Meja med drugim in tretjim davčnim razredom se bo z zdajšnjih 18.960 evrov premaknila na 20.400 evrov neto letne davčne osnove. Medtem ko zdaj v tretji davčni razred padejo tisti z 1,5-kratnikom povprečne plače, bo po novem ta meja pri 1,6-kratniku povprečne plače.

Tako kot v primeru podaljšanja četrtega dohodninskega razreda, ki velja pri neto letni davčni osnovi nad 70.907,20 evra, gre tudi v primeru premaknjene meje med drugim in tretjih razredom le za začasen ukrep. Oba ukrepa pomenita nevtralen učinek za javne finance, je povedal Mramor.

GZS: Le simbolična razbremenitev

»Neto učinek zadnjih predlaganih sprememb na mesečni neto prejemek zaposlenega bo en odstotek ali celo manj. Zato ne moremo govoriti o drugem kot zgolj o simbolični razbremenitvi,« je vladni ukrep pokomentiral generalni direktor GZS Samo Hribar Milič. Na GZS so izračunali, da bodo prejemniki neto plač med 1573 in 4056 evri prejeli mesečno 17 oziroma letno 202 evra več. »Izpad za proračun znaša 23 milijonov evrov. Vendar je z ohranitvijo četrtega davčnega razreda obremenjenih 3262 zavezancev, torej 0,34 odstotka vseh zavezancev. To pomeni ohranitev 30 milijonov evrov bremena, ki ga ti plačujejo. Spremembe torej nimajo nevtralnega učinka na državni proračun, saj se prihodki proračuna povečujejo za sedem milijonov evrov, brez upoštevanja višjih plač v zasebnem in javnem sektorju kot tudi rasti zaposlovanja. Po drugi strani se stroški dela za gospodarstvo prav nič ne spremenijo,« so na GZS nasprotovali Mramorjevim besedam, da bo s podaljšanjem veljavnosti četrtega dohodninskega razreda in zvišanjem meje za drugi razred učinek za proračun izravnan.

Na Obrtno-podjetniški zbornici pa so izrazili tople pozdrave vsakršni davčni razbremenitvi, saj se s tem povečuje kupna moč prebivalstva in posledično tudi potrošnja: »Povečana potrošnja pa je, poleg izvoza, ključna za zagon gospodarstva.«

Vladni ukrep podpirajo tudi v sindikatu Pergam, je dejal njegov predsednik Jakob Počivavšek: »Naš predlog je še bil, da bi bilo smotrno razmisliti še o enem vmesnem dohodninskem razredu in o razbremenitvi tudi tistih z najnižjimi plačami.« Počivavšek je bil še kritičen zaradi pomanjkanja dialoga z vlado tudi pri tem ukrepu: »Potrebna je celovitejša reforma, vključno z razbremenitvijo 13. plače oziroma božičnice.« Mramor je ponovno napovedal, da bo vlada v sodelovanju z gospodarstvom in sindikati nadaljevala z davčnim prestrukturiranjem.