Vlada spisala zakonske nastavke za politično podreditev ATVP in AZN

Ljubljana – Vlada Mira Cerarja si s spremembo zakonodaje, kot kaže, želi politično podrediti AZN in ATVP, s čimer je ogrožena samostojnost in neodvisnost teh dveh regulatornih in nadzornih institucij, ki skupaj bdita nad 47 milijardami evrov. V obeh agencijah temu nasprotujejo, skrb zaradi poseganja v njuno neodvisnost pa so že izrazile tudi evropske organizacije.

Vlada je sredi poletja potiho v javno obravnavo dala novelo zakona o javnih agencijah (ZJA), s katero hoče poenotiti sistem ureditev javnih agencij ter jih podrediti pristojnim ministrstvom in vladi. S tem pa korenito posega v način delovanja Agencije za trg vrednostnih papirjev (ATVP) in Agencije za zavarovalni nadzor (AZN), temu pa je že prikrojila tudi predlog zakona o trgu finančnih instrumentov, ki je od konca julija prav tako v javni obravnavi.

Neodvisni le na papirju

Novela zakona o javnih agencijah sicer formalno ohranja neodvisnost in samostojnost agencij, a v resnici z njo načrtuje njihovo organizacijsko, kadrovsko in premoženjsko podreditev pristojnim ministrstvom in politiki.

To zadeva tudi ATVP in AZN. Ministrstvo za finance je temu podredilo tudi predlog zakona o trgu finančnih instrumentov (ZTFI), s katerim sestavo organov agencije podreja politiki: strokovni svet agencije, ki bi odločal o njenih dovoljenjih, soglasjih, ugovorih in aktih, ne bi bil več pet-, ampak sedemčlanski, v njem pa z izjemo direktorja ne bi več smeli sedeti zaposleni v agenciji, ki so doslej bili v večini. Člane bi – razen direktorja – imenoval državni zbor na predlog vlade, direktor pa ne bi bil več nujno predsednik senata. 

Poleg tega bi imela ATVP po novem še svet agencije, ki bi ga sestavljalo pet zunanjih članov. Tudi te bi na predlog vlade imenoval državni zbor. Iz predloga zakona ni povsem jasno, kaj bi bila naloga tega sveta, po eni od interpretacij pa bi celo odločal o odločbah agencije, kar pomeni, da bi zadnjo besedo imeli zunanji člani.

Podrejanje direktorjev

Takšna ureditev je v sozvočju z novelo ZJA. Ta med drugim določa, da se za izbiro direktorja javne agencije uporablja zakon o javnih uslužbencih, pogodbo o zaposlitvi direktorja pa podpiše vlada oziroma pristojni minister; v primeru ATVP je to po ZTFI minister za finance. Direktor bi bil po noveli ZJA tudi neposredno odgovoren vladi in pristojnemu ministru, ki naj bi tudi določal in ocenjeval letne cilje direktorja.

Poleg tega omenjeni predlog sprememb ZJA predvideva, da mora agencija za akt o notranji organizaciji predhodno pridobiti soglasje vlade. Pri tem poudarimo, da sta obe agenciji že zdaj precej nadzorovani: soglasje k letnemu načrtu izda vlada, o delu redno poročata državnemu zboru, nadzirata pa ju tudi računsko sodišče in proračunska inšpekcija. Novela ZJA odpravlja tudi določila o sredstvih za posebne projekte ATVP in AZN.

Ministrstvo – tožnik in sodnik

Nadalje predvideva, da bi bil pritožbeni organ zoper odločbe javnih agencij pristojno ministrstvo, ki bi lahko zadržalo tudi objavo splošnih aktov agencije. Doslej zoper odločbe ATVP in AZN ni bilo pritožb, ampak jih je bilo mogoče spodbijati le po sodni poti. Če bo nova ureditev obveljala tudi za ti dve agenciji, bo to pomenilo, da bo lahko politika neposredno vplivala na odločitve regulatornih institucij, poleg tega pa bi se lahko znašla v konfliktu interesov.

ATVP namreč nadzoruje za 45 milijard evrov finančnih instrumentov in v okviru tega tudi javne družbe, kjer je država pomembna solastnica. ATVP je, denimo, pred časom nekaterim državnim lastnikom odvzela glasovalne pravice, lani pa je agencija sprožila postopek zoper prvega moža Gorenja Franja Bobinca, zaradi suma, da je premiera Cerarja seznanil z notranjo informacijo (ovadba je bila kasneje ovržena).

Podobne težave bi bile z AZN, saj država obvladuje okoli 60 odstotkov zavarovalnega trga. Trenutno ima na mizi dve odločitvi, ki zadevata tudi politiko. Prva je pravkar sprejeta odločitev o neizdaji soglasja hrvaškemu Adrisu za povečanje deleža v Savi Re, čemur je tudi aktualna politika odkrito nasprotovala. Druga zadeva je Vzajemna zavarovalnica, kjer AZN zahteva ponovitev volitev, usoda te družbe pa je odvisna tudi od morebitne ukinitve obveznega dodatnega zavarovanja, o čemer tudi odloča vlada.

Odvzem premoženja

Novela ZJA bi neposredno posegla tudi v finančno neodvisnost ATVP in AZN, saj predvideva, da se vse stvarno premoženje, torej tudi nepremičnine agencij, prenese v last države. Ker agenciji nista proračunska uporabnika, ampak se financirata s prihodki od udeležencev na trgu, se s tem ne strinjata.

Direktorja ATVP in AZN, Miloš Čas in Sergej Simoniti, sta predsednika vlade že junija opozorila, da novela ZJA posega v neodvisnost in samostojnost obeh institucij in še, da vsebuje tudi nekatere neustavne rešitve, pri čemer še vztrajata. ATVP pa je po naših informacijah v dopisu ministrstvu za finance konkretno opozorila, da delovanja ATVP in AZN ni primerno urejati po enakem vzoru kot druge javne agencije in da je cilj nekaterih rešitev izvajati političen vpliv na delo nadzornika trga vrednostnih papirjev.

Esma pisala Vraničar Ermanovi

Zaskrbljenost nad predlaganimi rešitvami je finančni ministrici Mateji Vraničar Erman v dopisu izrazil tudi evropski nadzornik trga vrednostnih papirjev – Esma. Opozoril je, da mora biti regulator trga vrednostnih papirjev povsem neodvisen pri opravljanju svojih nalog in funkcij, prav tako pa mora samostojno razpolagati s svojimi viri. »Cilj Esme je zagotoviti dobro delujoč trg vrednostnih papirjev in ATVP ima pri tem pomembno vlogo,« je zapisal.

Skrb zaradi predlaganih rešitev je v luči zagotavljanja neodvisnosti AZN izrazila tudi evropska zavarovalna agencija Eiopa, še posebej ker je država pomembna lastnica zavarovalnic.

Ministrstvi očitke zanikata

Finančno ministrstvo odgovarja, da gre za poenotenje organizacije in dela javnih agencij. Pojasnjuje, da bo svet agencije nadziral gospodarnost poslovanja in ne bo posegal v odločitve. Dodaja, da bo o odločitvah agencije še vedno odločalo sodišče in da ne bo šlo za konflikt interesov. Zatrjujejo, da bodo septembra podali pripombe na novelo ZJA in da si bodo še naprej prizadevali za neodvisnost in samostojnost ATVP in AZN.

Tudi ministrstvo za javno upravo zanika politično podrejanje omenjenih agencij, češ da rešitve, ki so z drugimi zakoni urejene drugače, zanje ne veljajo in da način odločanja ostaja isti. Glede podržavljenja nepremičnin javnih agencij pa, da so upoštevali priporočila računskega sodišča, ker da jih agencija ne more kupovati iz proračunskih sredstev. Kaj to pomeni za ATVP in AZN, ki nista proračunska uporabnika, niso pojasnili. To, da direktor odgovarja vladi, se jim zdi primerno, glede kadrovskega načrta pa navajajo, da je to naloga direktorja, pri tem pa zamolčijo, da za to potrebuje soglasje vlade.