Slovenija se je v času krize soočila z enim najvišjih padcev gospodarske aktivnosti med državami EU, zato socialni sporazum opredeljuje temeljne zaveze in usmeritve delodajalcev, sindikatov in vlade za izvajanje aktivnosti v letih 2014 in 2015, ki bodo izboljšale dejavnike konkurenčnosti in dviga produktivnosti gospodarstva ter izboljšale možnosti izhoda Slovenije iz krize.
Cilji socialnega sporazuma so:
• Nov razvojni zagon, ki bo temeljil na znanju in inovativnosti za nova kakovostna delovna mesta, višjo dodano vrednost in trajnostni razvoj v gospodarstvu in v javnem sektorju.
• Priprava in izvedba potrebnih sprememb sistemske zakonodaje in optimizacija javnega sektorja.
• Zmanjšanje finančnih in normativnih obremenitev gospodarstva s povečanjem njegove izvozne konkurenčnosti v tržnih nišah na globalnih trgih.
• Uvedba aktivnosti za odpravo krize vrednot v naši družbi, ki se kaže v korupciji, neupravičenem bogatenju posameznikov, posameznic in vedno večji neenakosti, načrtnem uničevanju podjetij, prenašanju denarja v davčne oaze, izogibanju plačevanja davkov in prispevkov za socialno varnost ter nespoštovanju zakonov in predpisov.
• Doseganje visoke ravni ekonomske in socialne varnosti ter učinkovitega sistema socialnega in zdravstvenega varstva.
• Razvijanje ekonomske demokracije.
Opredelili so tudi ključne cilje ekonomske politike:
• Postopno javnofinančno konsolidacijo z uveljavljanjem ukrepov za vzdržnost javnofinančnih izdatkov in sprejem izvedbenih ukrepov za uveljavitev fiskalnega pravila za celoten sektor države.
• Sanacijo bančnega sistema
• Učinkovito upravljanje podjetij v državni lasti in smiselno privatizacijo
• Razdolževanje podjetij.
Sprememba načrta APZ
Vlada je sprejela spremembo načrta za izvajanje ukrepov aktivne politike zaposlovanja za leti 2013 in 2014, v katerih je za ta namen predvideno skupaj 198,7 milijona evrov. Za leto 2014 se sredstva za izvajanje teh ukrepov povečujejo za 44,3 milijona evrov.
Novela zakona o prevzemih
novelo zakona o prevzemih, ji jo bo v DZ poslala po skrajšanem postopku, si bo lahko nezakoniti prevzemnik med drugim povrnil glasovalne pravice, če ne presega več prevzemnega praga ali dodatnega prevzemnega praga.
Seznanjeni s škodo zaradi suše
Vlada se je seznanila s končno oceno neposredne škode v tekoči kmetijski proizvodnji zaradi suše v letu 2013, ki je prizadela 185.465 hektarov površine. Škoda znaša 106,1 milijona evrov, s čimer je dosežen limit za pomoč v skladu z zakonom o odpravi posledic naravnih nesreč. Ministrstvu za kmetijstvo in okolje je naložila, da pripravi program za odpravo posledic škode.