Tiskane izdaje
Ljubljana - Ugodnejša gospodarska gibanja - Umar je danes zvišal napoved letošnje rasti z 1,7 na 2,3 odstotka - so vladi olajšala sprejetje proračunskih dokumentov za prihodnji leti. Nova ministrica za finance Mateja Vraničar Erman pa ob tem napoveduje tudi hitrejše zmanjševanje primanjkljaja.
Prioritete, ki si jih je vlada zastavila v proračunih za prihodnji dve leti, so infrastruktura, znanost in zaposlovanje, kakovost zdravstvenih storitev in večja varnost (obramba, notranje zadeve, protipoplavna zaščita), je razložila ministrica.
Kar zadeva odhodke, sta državna proračuna 2017 in 2018 približno enako težka, in sicer dobrih 9,5 milijarde evrov, pomembna razlika pa je pri pričakovanih prilivih: prihodnje leto naj bi jih zbrali osem milijard 846 milijonov evrov, v 2018 pa dobrih 400 milijonov evrov več.
S tem bi se v skladu z zavezami fiskalnega pravila postopoma zmanjševal tudi proračunski primanjkljaj: v 2017 bi znašal 1,6 odstotka BDP (0,6 odstotne točke manj kot letos), v 2018 pa bi se zmanjšal na 0,9 odstotka BDP. Vlada je v proračunskih dokumentih določila tudi financiranje občin: povprečnina zanje bo prihodnje leto znašala 530, v 2018 pa se bo zvišala na 536 evrov.
Vraničar Ermanova je predstavila tudi svojo popolnjeno ekipo državnih sekretarjev na finančnem ministrstvu: sedanjima državnima sekretarkama Ireni Sodin in Mirandi Groff Ferjančič se bosta pridružila dosedanji poslanec SMC Tilen Božič, ki bo prevzel področje davkov, in dolgoletna uslužbenka ministrstva Marija Janc, ki bo pokrivala proračun.
Na vprašanje Dela je tudi potrdila, da se pogovarja o sodelovanju z nekdanjim dvojnim državnim sekretarjem Metodom Dragonjo o položaju svetovalca za ekonomska vprašanja v kabinetu ministrice.
Vlada je zaradi rasti zdravstvenih izdatkov predlagala povečanje maksimalnega obsega izdatkov zdravstvene blagajne, in sicer v letu 2017 za 35, v 2018 pa za 49 milijonov evrov. Zaradi ugodnih gospodarskih razmer, tako ministrica, ne bo dodatnega primanjkljaja, zdravstveni blagajni pa bo ostalo več denarja za odpravo čakalnih dob.
Infografika: Delo
Višja rast omogoča več za proračunske prioritete
Umar, ki ga vodi Boštjan Vasle, je v jesenski napovedi gospodarskih gibanj predvidel še skoraj šestodstotno rast izvoza, solidno rast zasebne potrošnje in ugodne trende na trgu dela s povečanjem zaposlenosti in zmanjševanjem števila brezposelnih. Bruto investicije, ki so letos upadle zaradi izpada evropskih sredstev, naj bi se leta 2017 povečale za šest odstotkov. Vasle je poudaril pozitiven vpliv boljše gospodarske rasti na proračun, je pa opozoril, da se mora fiskalna politika proticiklično prilagajati.
»To pomeni, da moramo v dobrih časih ustvariti nekaj rezerve za slabe čase, ko bo gospodarska rast znova nižja. Če se bo nadaljevala takšna gospodarska rast, bo zahtevala večji fiskalni napor in hitrejše zmanjševanje proračunskega primanjkljaja.«
Infografika: Delo
So pa predvideni višja rast in večji proračunski prilivi olajšali delo vladi in novi ministrici za finance Mateji Vraničar Erman pri današnjem sprejemanju proračunov za prihodnji dve leti. Podrobnejši proračunski razrezi in številke naj bi bili v čistopisu na voljo v ponedeljek, iz vlade pa obljubljajo, da bodo zvišali sredstva za štiri ključne proračunske prioritete: varnost, infrastrukturo, znanost in zaposlovanje ter zdravje.
Letos naj bi zanje namenili 1,85 milijarde evrov, v proračunu 2017 bi jih povečali na 2,2, v 2018 pa na 2,3 milijarde evrov. Sredstva za zdravje se bodo s 77,5 milijona evrov prihodnje leto povečala na dobrih 97 milijonov evrov, v 2018 pa na skoraj 103 milijone evrov, proračunski izdatki za varnost bodo v proračunih 2017 in 2018 še 150 milijonov evrov višji kot letos.
V sprejetem proračunu 2017 so načrtovani prihodki v višini 8,846 milijarde evrov, kar je pet odstotkov več od ocenjene realizacije za letos. Čeprav je skoraj štiri odstotke večja tudi načrtovana proračunska poraba 2017 (dobrih 9,5 milijarde evrov), vlada načrtuje, da se bo v ugodnejših razmerah proračunski primanjkljaj v 2017 zmanjšal na 1,6 odstotka BDP.
Še bolj velikopotezno računico ima zdaj vlada za leto 2018, slovenski proračunski primanjkljaj naj bi se namreč tedaj po desetih letih zmanjšal pod odstotek BDP (na 0,7 odstotka), predvsem zaradi skoraj pet odstotkov višjih proračunskih prilivov, pri čemer bi se izdatki v tem letu zvišali le za pičlega 0,5 odstotka.
Postopek iskanja članov FS ustavljen
Vsi sprejeti proračunski dokumenti (ob proračunih sta to še predloga zakonov o izvrševanju proračuna in proračunski memorandum), ki jih vlada pošilja v državni zbor, sicer sledijo zakonu o fiskalnem pravilu in predpostavki o izravnanem proračunu do 2020. Je pa vlada očitno obupala nad ustanavljanjem fiskalnega sveta (FS). Postopek iskanja njegovih članov je ustavljen, ker je vlada danes ugotovila, da med kandidati, ki so se prijavili na maja objavljen ponovni javni poziv za predsednika in dva člana fiskalnega sveta, ni mogoče oblikovati celovitega predloga kandidatov.
S sindikati težko, izredna uskladitev pokojnin pa bo
Med odprtimi proračunskimi vprašanji je izid pogajanj s sindikati javnega sektorja o odpravi varčevalnih ukrepov. V predlog proračuna 2017 je vključena 2,5-odstotna rast stroškov dela, glede na ocenjeno realizacijo letošnjega leta.
»Pričakujemo, da bomo pogajanja s sindikati nadaljevali v smeri, da je to ustrezna rast za 2017. Pogajanja bodo v nadaljevanju še težka,« je povedala ministrica za finance Mateja Vraničar Erman in dodala, da se bodo pogajanja s sindikati nadaljevala v ponedeljek. Kar zadeva izredno uskladitev pokojnin, ki so jo koalicijski partnerji napovedovali za september, je Vraničar Ermanova potrdila, da so na ministrstvu za finance že prejeli predlog za to in dali k njemu soglasje.
»Pričakujem, da bo vlada o tem odločala v prihodnjih dneh, uskladitev pa naj bi sledila oktobra.«
