Tiskane izdaje
Ljubljana – Od srede bodo trgovci sami določali ceno naftnih derivatov na avtocestah in hitrih cestah. Po pričakovanjih bodo povišali marže, zato se bo gorivo podražilo. »Ne pričakujemo bistvenega povišanja cen,« je zagotovil gospodarski minister Zdravko Počivalšek.
Opolnoči se bosta pocenila najbolj prodajana goriva. Za liter 95-oktanskega bencina bo po novem treba odšteti 1,228 evra, kar je 1,7 centa manj kot doslej. Za 1,6 centa pa se je pocenil liter dizelskega goriva, ki zdaj stane 1,133 evra.
Takšne najvišje dovoljene cene je postavila vlada, že od srede pa bodo lahko trgovci na bencinskih črpalkah na avtocestah in hitrih cestah postavljali poljubne cene, je na današnji dopisni seji sklenila vlada. Država bo še vedno postavljala najvišje dovoljene cene 95-oktanskega bencina in dizelskega goriva na preostalih črpalkah.
Vpliv na cene ...
»Ne pričakujemo bistvenega povišanja cen,« je poudaril minister. Vendar bolj konkreten ni želel biti. Ministrstvi za gospodarstvo in finance sta sicer pripravili analizo, v kateri sta predpostavili, da bodo trgovci povišali marže za 100 odstotkov. Te so namreč pod povprečjem Evropske unije. Zato se bodo prodajne cene zvišale za slabih devet odstotkov oziroma za okoli pet evrov pri točenju 50-litrskega rezervoarja goriva. Tudi vodja analitike na Gospodarski zbornici Slovenije (GZS) Bojan Ivanc je ocenil, da se bodo marže v povprečju dvignile za 10 do 15 centov iz sedanjih 8,2 centa pri dizlu in 8,7 centa pri bencinu. Rezeorvar goriva bi bil tako v povprečju dražji od 5 do 7,5 evra.
Počivalšek je včeraj povišanje marže za 100 odstotkov označil za nepredstavljivo. Bolj konkretna je bila prejšnji mesec na parlamentarnem odboru za gospodarstvo državna sekretarka z gospodarskega ministrstva Eva Štravs Podlogar, ki je ocenila povišanje marž za do dva centa in s tem povišanje končne cene za do dva odstotka. Prepračunano to pomeni dober evrov več za poln rezeorvar osebnega avtomobila.
... in javne finance
S spremembo uredbe bo državni proračun letos izgubil 200.000 evrov, v prvi polovici prihodnjega leta pa milijon evrov, je zapisano v delovnem gradivu spremenjene uredbe. Ob 100-odstotnem povišanju marž tujci ne bi več točili v Sloveniji, zato bi proračun izgubil 3,5 milijona evrov, je pokazala analiza ministrstev za gospodarstvo in finance. »Mislim, da ne bo pomembnega vpliva na javne finance, ker ne bo takšnega povišanja marž,« je dejal Počivalšek, ob tem pa je poudaril: »Ne drži teza, da bo državni proračun dobil manj denarja.«
Ministrstvo za finance je sicer zahtevalo, naj trgovci del prihodkov od višjih marž plačajo Darsu kot dodatek za najemnino za bencinske servise. Počivalšek je potrdil, da so vsi trije naftni trgovci, ki nudijo gorivo na avtocestnem križu, podpisali pogodbo z Darsom o prenosu dela morebitnega povišanja cene v javno dobro.
Spletna stran za potrošnike
Počivalšek je napovedal, da bo ministrstvo v prvi polovici prihodnjega leta za boljšo informiranost potrošnikov postavilo spletni portal z vsemi cenami goriv vseh ponudnikov. Kje naj potrošniki do takrat dobijo informacije o cenah goriv? »Na cenikih bencinskih servisov. Upam in verjamem, da se bodo trgovci začeli truditi, da bodo animirali kupce za obisk svojih servisov,« je na novinarsko vprašanje odgovoril minister.
Država pa ne bo postavila omejitev trgovcem glede določanja cen, kot jih pozna, denimo, Avstrija. Tam lahko trgovci le enkrat dnevno podražijo gorivo, medtem ko ga lahko pocenijo večkrat.
Prihodnje leto popolna liberalizacija
Zdravko Počivalšek je za prihodnje leto napovedal popolno liberalizacijo cen. Danes sprejeta uredba velja do konca junija prihodnje leto. »S postopmim pristopom ohranjamo možnost, da sproti merimo učinke deregulacije,« je pojasnil Počivalšek. Spomnimo, da je vlada že spomladi deregulirala cene manj prodajanega 100-oktanskega bencina in kurilnega olja.
Kakšen bi bil vpliv na državni proračun ob napovedani popolni liberalizaciji. Ministrstvo za finance je že pred meseci ocenilo, da bi se povprečne marže za bencin dvignile za 15 do 50 odstotkov, za dizelsko gorivo pa za 45 do 80 odstotkov. Višje marže bi distributerjem povišale prihodke za 41 do 83 milijonov evrov. S podražitvijo se bo zmanjšala količina prodanih goriv, menijo na finančnem ministrstvu, s tem pa se bodo zmanjšali tudi prihodki v državni proračun. Letni prilivi v proračun bi bili manjši med 39,5 in 59 milijonov evrov.
Aljoša Feldin z ljubljanske ekonomske fakultete je po drugi strani ocenil, da bi bil izpad iz javnih financ v primeru popolne liberalizacije okoli 15 oziroma 16 milijonov evrov. Feldin je soavtor analize o vplivu deregulacije cen naftnih derivatov, ki jo je naročila Trgovinska zbornica Slovenije (TZS). »Študija je med drugim tudi pokazala, da (potencialno novi) konkurenti z ustrezno umeščenimi bencinskimi servisi in ustrezen nadzor pristojnih institucij lahko poskrbijo, da maloprodajne cene naftnih derivatov ob ukinitvi njihove regulacije v Sloveniji ne bodo pomembno zrasle,« pravijo v TZS, ki zagovarja liberalizacijo. Ta bi po njihovem mnenju lahko zagotovila višjo prodano količino goriv in posledično višji znesek s tem povezanih pobranih dajatev, kot se je to na primer zgodilo v Italiji in Avstriji.
Po drugi strani je Bojan Ivanc opozoril, da v Sloveniji niso zagotovljeni minimalni pogoji delovanja trga, saj prevladujeta dve družbi: »Prav tako smo skeptični, da bi višje marže privabile dodatne ponudnike v dejavnost, saj so fiksni stroški postavitve bencinskega servisa relativno visoki in odvisni od politike infrastrukture na tem območju.« Naftni trgovci so imeli že zdaj možnost, da znižajo svojo maržo, vendar tega niso storili. Zato upravičeno menimo, da bodo svojo maržo povečali, še dodaja.
Trgovci pozdravljajo odločitev vlade
V Trgovinski zbornici Slovenije so pozdravili vladno odločitev o liberalizaciji cen pogonskih goriv na avtocestnem križu in hitrih cestah. »Hkrati poudarjamo, da si bomo na TZS še naprej prizadevali za popolno liberalizacijo cen pogonskih goriv, saj je slovenski trg dovolj zrel za sprejetje odločitve, ki je praksa v vseh ostalih državah članicah EU,« so sporočili iz TZS.
V zbornici še pravijo, da bi liberalizacija cen naftnih derivatov lahko celo zagotovila višjo prodano količino goriv in posledično višji znesek s tem povezanih pobranih dajatev, kot se je to na primer zgodilo v Italiji in Avstriji, kjer je vstop neodvisnih ponudnikov na trg privedel do znižanja cen.
Kot je dejala predsednica TZS Mariča Lah »je sprostitev cen dobra tudi za potrošnike, ki bodo imeli tako možnosti primerjanja cen med ponudniki in se na podlagi lastnih preferenc odločiti o izbiri ponudnika«.
Po drugi strani je GZS kritična: "Gospodarska zbornica Slovenije bo budno spremljala gibanje sproščenih cen. Predlagatelj je namreč argumentiral takšno odločitev s tem, da bo to pripomoglo k večji konkurenci na trgu naftnih derivatov. Na GZS smo že opozorili na pasti in možne podražitve zaradi strukture maloprodajnega trga naftnih derivatov, kjer prevladujeta dve družbi. Če bo prišlo do izrazitih podražitev in če v doglednem času ne bo znamenj večje konkurence, bomo na GZS od tistih, ki so sprejeli takšno odločitev, zahtevali, da sprejmejo tudi odgovornost zanjo."
