Vlada zaradi begunske krize premetala proračunske številke

Ljubljana – Vlada je dopolnila predlog proračunov za prihodnji dve leti, spremembe pa so predvsem posledica begunske krize. Na strani prihodkov zaradi pričakovane evropske pomoči, na strani odhodkov pa je vlada zagotovila dodatna sredstva za financiranje stroškov begunske krize.

Vlada je na včerajšnji seji določila dopolnjen predlog proračuna za leti 2016 in 2017 ter ju poslala državnemu zboru v sprejem. V parlamentu bi lahko prišlo z amandmaji do nekaterih sprememb, saj še vedno ostajata odprti vprašanji prejemkov javnih uslužbencev in financiranja občin. Minister za finance Dušan Mramor je na pogajanjih s predstavniki občin tem dejal, da manevrskega prostora za prihodnji dve leti ni, saj so morali v proračunu zagotoviti dodatnih 123 milijonov evrov zaradi begunske krize, so sporočili iz Združenja občin Slovenije.

Kakšne so razlike med predlogoma proračunov, o katerih so že razpravljali odbori in komisije državnega zbora, ter dopolnjenima predlogoma? V dopolnjenih predlogih predlogov proračunov za leti 2016 in 2017 so upoštevane določene organizacijske ter projektne spremembe pri proračunskih uporabnikih. Glede na trenutne javnofinančne razmere in postavljene cilje pa je smiselno upoštevana tudi razprava, stališča in posameznih delovnih teles državnega zbora, so sporočili z vlade. "Na strani prihodkov se prvotno načrtovana prejeta sredstva iz proračuna Evropske unije za izvajanje centraliziranih in drugih programov Evropske unije z dopolnjenim predlogom povečujejo za 73 milijonov evrov v letu 2016, in sicer iz naslova dodatno ocenjenih prihodkov iz evropskega proračuna za potrebe kritja stroškov migrantskega toka," so pojasnili na finančnem ministrstvu.

Na odhodkovni strani pa vlada z dopolnitvami proračuna za prihodnje leto zagotavlja dodatna sredstva rezerv za financiranje stroškov povezanih z migrantskim tokom. Ta denar se bo iz rezerv finančnega ministrstva razporejal na proračunske uporabnike, pri katerih bodo stroški nastajali. "Ostale spremembe pomenijo notranje prerazporeditve znotraj finančnih načrtov ali med finančnimi načrti proračunskih uporabnikov, skladno s spremembami, ki so bile usklajene po predložitvi proračunov v državni zbor v začetku septembra," so še dodali.

Z dopolnjenim predlogom proračuna za leto 2016 znašajo prihodki 8,7 milijarde evrov in odhodki 9,5 milijarde evrov. Primanjkljaj v bilanci prihodkov in odhodkov se z dopolnitvami povečuje za 50 milijonov evrov in znaša 839,3 milijona evrov oziroma 2,1 odstotka BDP. Zato se povečuje tudi pričakovani primanjkljaj sektorja država, ki bo prihodnje leto predvidoma znašal 2,3 odstotka BDP.

Dopolnjeni predlog proračuna za leto 2017 pa prav tako predvideva za 8,7 milijarde evrov prihodkov, odhodki pa naj bi dosegli 9,4 milijarde evrov. Dopolnitve proračuna niso vplivale na pričakovan proračunski primanjkljaj, ki ostaja v višini 717,8 milijonov evrov oziroma 1,74 odstotka BDP.

S proračunoma niso zadovoljni ne delodajalci, ne sindikati. Vlada še vedno ni dosegla dogovora s sindikati javnega sektorja, do predloga proračuna so kritični tudi v Zvezi svobodnih sindikatov, kjer se, denimo, ne strinjajo, da se povišani stopnji DDV, ki sta bili nekoč začasni, ohranita kot trajni. Na Gospodarski zbornici pa so kritični, da proračun ni razvojen, ampak potrošniški: premalo denarja je za razvoj in investicije, več pa ga gre za plače in socialne transferje. Prihodnje leto bodo namreč zaradi gospodarske rasti sproščeni nekateri varčevalni ukrepi, denimo glede otroškega dodatka, štipendij, starševskega nadomestila in denarne socialne pomoči.