Volatilnost trgov naj ne vodi našega naložbenega obnašanja

Lanske napovedi finančnih analitikov, da bo letošnje leto na kapitalskih trgih še bolj volatilno, kot je bilo lansko, se uresničujejo. S predsednikom uprave KD Skladov – kjer upravljajo naložbe vsakemu petemu vlagatelju v vzajemne sklade v Sloveniji – Luko Podlogarjem smo se pogovarjali o tem, kako naj vlagatelji ravnajo, da bodo turbulence na trgih čim bolje prenesli.

Zakaj so na trgih tako velika nihanja?

Tradicionalno so najbolj izpostavljene delnice, a v določenih časovnih obdobjih smo priča tudi veliki volatilnosti na obvezniškem trgu. Razlogov, s katerimi se na globalni ravni spopadamo letos, pa je več.

Ekonomsko okolje po svetu je zelo neuravnoteženo. ZDA okrevajo, ta trend, sicer z nekaj kolcanja, se je začel tudi v Evropi, po drugi strani pa se gospodarstvo na trgih v razvoju upočasnjuje. Tu je največji dejavnik tveganja Kitajska, kjer se gospodarska aktivnost upočasnjuje, Latinska Amerika, še posebno Brazilija, je v recesiji zaradi močnega padca cen materialov in surovin. Ta gospodarska slika povzroča določene šoke na delniškem trgu.

Na trge močno vpliva tudi monetarna politika centralnih bank. Treba je poudariti, da smo v okolju ničelnih oziroma negativnih obrestnih mer, s čimer imamo v Evropi in ZDA malo izkušenj, zato težko napovemo, kakšni bodo rezultati. Zdi se sicer, da imajo ukrepi nekaj vpliva na gospodarstvo, ni pa takšen, kot je bilo pričakovano. Podobno izkušnjo imajo na Japonskem.

Tretji faktor volatilnosti kapitalskih trgov so geopolitični šoki. Slika je skrb vzbujajoča, saj so žarišča po vsem svetu in jih je veliko. S tega vidika je okolje dokaj nestabilno in to vpliva na delniške trge.

Ne smemo pozabiti niti na volitve v ZDA (glede na razmere v Španiji, na Portugalskem in v Italiji bo tudi na evropskem političnem parketu zanimivo leto), ki vplivajo na trge. Prevlada republikancev tradicionalno kratkoročno razveseli trge, čeprav je dolgoročno ameriški delniški indeks imel nekaj višjo rast v obdobju vladanja demokratov. Zmaga demokratov bi verjetno prinesla nadaljevanje politike z močno regulativo na finančnem področju, ki ni nujno dobra. Te je zdaj že toliko, da hromi finančno panogo in je včasih sama sebi namen, še vedno pa ne ščiti popolnoma malih vlagateljev.

So katere panoge še posebej izpostavljene omenjenim dejavnikom in so torej še posebno volatilne?

Obstajajo bolj ofenzivne in bolj defenzivne panoge. Prve so bolj volatilne, mednje pa tradicionalno sodijo tehnologija, materiali in surovine ter industrijska podjetja, gledano regijsko pa so to posamezni trgi v razvoju, na primer Latinska Amerika, Kitajska in Rusija, kjer tudi več kot petodstotne spremembe delniških indeksov v enem dnevu niso nič nenavadnega. Ni pa običajno, da se v kratkem časovnem razdobju večkrat zgodi, da v enem dnevu za tri odstotne točke zaniha nemški borzni indeks Dax, kar se dogaja zadnje čase.

Globalno volatiolnost povzročajo tudi določeni popolnoma tehnični razlogi. Prvič, kar dve tretjini trgovanja je opravljenega med računalniki, torej brez prisotnosti človeka. in del tega trgovanja je osnovan na določenih algoritmih, ki se lahko ob določenih tržnih pogojih obnašajo nenavadno. Poleg tega se je v zadnjih letih močno povečalo število mest trgovanja oziroma trgov, zato se je na trgu zmanjšala likvidnost oziroma je ta razpršena med več trgi. Pomanjkanje likvidnosti je vzrok za večja nihanja.

Kaj v takšnem okolju lahko stori vlagatelj, da čim bolje premaga to obdobje?

Če si mali vlagatelj, lahko zmagaš samo s tem, da vlagaš dolgoročno – tako se namreč vpliv volatilnosti v veliki meri izniči. Če izbereš sklad z nizkimi stroški in dobrega upravljavca, ki upravlja sklad tako, da ustvarja donose nad primerjalnim indeksom (»benchmark«), si dolgoročno sprejel dobro odločitev.

Poleg tega je treba upoštevati še nekaj pravil, s čimer preprečiš, da pri investiranju ne delaš nepotrebnih napak. Ugotoviti moraš, kakšno tveganje si sposoben in pripravljen prenašati, kakšna je likvidnost naložbe, v katero hočeš vložiti denar. Na primer za kratkoročna varčevanja, do pet let, si ne moreš privoščiti visoko tveganjih naložb, saj se lahko zgodi, da prav takrat, ko boš potreboval denar, ne bo primeren čas za izplačilo. Pri dolgoročnem varčevanju pa je treba prilagajati strukturo naložb svojemu profilu tveganja, ki pa se z leti spreminja. Mlajši si lahko privoščijo bolj agresivno naložbeno strukturo, z leti, ko se denimo približujemo upokojitveni starosti, če varčujemo za pokojnino, pa je treba tveganja zmanjševati.

Torej z leti bolj tvegane naložbe, denimo delnice, počasi umikamo iz portfelja. Ključno pa je, da začnemo varčevati čim prej, sploh za dodatek k pokojnini. Kazalnike, ki nas opozarjajo na to, poznamo, žal pa so ljudje še premalo ozaveščeni. Zavedati se moramo, da je čas naš zaveznik pri varčevanju. Ključno, da začnemo čim prej, tudi če z majhnimi zneski.

Marsikdo bi pomislil, da v času turbulenc na trgih ni smiselno začeti vlagati, saj bo mogoče že naslednji dan vloženi denar vsaj delno izginil.

S tem se ne strinjam. Poznamo pravilo povprečnega stroška, ki pravi: če investiraš v daljšem obdobju, boš enkrat kupoval dražje in drugič ceneje, dolgoročno pa se vpliv te volatilnosti izniči. Je pa zelo pomembno, da smo pri vlaganju disciplinirani. To še najlažje in najbolj zagotovo dosežemo s tem, da si za varčevanje uredimo trajnik, sestava naložbenega portfelja pa naj bo razpršena globalno in prilagojena tveganju, ki si ga lahko privoščimo. Tisti, ki imajo na voljo večjo vsoto denarja, strošek vstopa na trg lahko povprečijo tako, da sredstva razdelijo na več delov in jih vložijo postopoma, recimo v nekaj tednih ali mesecih. Takšna so priporočila za povprečne vlagatelje, ki hočejo varčevati dolgoročno, denimo za pokojnino.

Če se vrnem na vaše vprašanje: da, prejšnji teden smo na delniških trgih dosegli lokalno dno in to je bila priložnost za vstop na trg. Ampak to bi bil špekulativen vstop. Za dolgoročnega previdnega varčevalca na kapitalskih trgih velja, da mora investirati postopno in disciplinairano. Kdor ima denar in ga hoče investirati za špekulativne vstope na trg, ki so povezani s časovnim tveganjem, se mora pred transakcijo pogovoriti z več finančnimi svetovalci.

Nekomu, ki ima denar namenjen za investiranje na špekulativen način, ki je povezan s časovnim tveganjem, bi priporočil, da se pred transakcijo pogovori z enim ali več finančnimi svetovalci. Ponovno bi poudaril, da je vložek smiselno časovno razpršiti, saj nikoli ne vemo, kaj se bo zgodilo naslednji dan. Sicer pa menim, da je v Sloveniji verjetno samo majhen odstotek ljudi, ki si v resnici lahko privošči vlaganje na špekulativen način - za ta namen naj bodo namenjena sredstva, za katera vemo, da bi jih lahko pogrešili, če bi jih (za določen čas) »izgubili«.

V praksi prepogosto vidimo, da se mali vlagatelji sami lotijo špekulativnega vlaganja, a žal se prepogosto njihovi poskusi ne končajo prav dobro. Mi špekulativnega vlaganja ne svetujemo, ker to preprosto ni varno, dolgoročno to ni prava pot.

Vlagatelji, ki s pogostim prestavljanjem med skladi ali drugimi naložbami poskušajo izkoristiti nihaje na borzah, se prepogosto odločajo narobe. Ko začnejo trgi padati, nekaj časa opazujejo dogajanje, ko pa vrednost pade za deset ali več odstotkov, pa se panično odločijo za »zmanjšanje tveganja« in zaklenejo svojo izgubo, tako da naložbo prodajo z izgubo. Prepogosto se potem zgodi, da trgi začnejo spet rasti.

Po raziskavah je bil dolgoročni povprečni letni donos ameriškega delniškega trga med 7 in 8 odstotki, a mali vlagatelji so zaradi vstopanja in izstopanja ob nepravih trenutnih in tudi s tem povezanimi trgovalnimi stroški zaslužili manj kot pet odstotkov. Vstopajo na vrhovih, na dnu, ko je priložnost za nakup, pa se panično odločajo za izstop. Panika je največji sovražnik malih vlagateljev. Ko v investicijske odločitve vpletemo čustva in pozabimo na disciplino, smo naredili napako.

Mislim, da to ni odgovor. Najbolje je imeti dobrega finančnega svetovalca, ki prepreči morebitne napačne vlagateljeve namere oziroma jih odsvetuje. Poleg tega pa je treba upoštevati tudi čas, kot sem že omenil. Ko se bližaš naložbenemu cilju, na primer upokojitvi, je treba poskrbeti za znižanje tveganja in zaklepanje donosov. Skozi življenjski cikel je treba spremljati sposobnost prevzemanja tveganja. Odgovor torej ni, da naložb ne spremljamo ampak da se v obdobju velike volatilnosti, negotovosti in dvomov pogovorimo z dobrim svetovalcem, kaj konkretno narediti. Res pa je, da je težko najti dobrega finančnega svetovalca.

Mnoge 'neodvisne svetovalce' namreč bolj ženejo provizije kot pa profesionalna etika in ne delajo vedno vsi v najboljšem interesu stranke. V družbah za upravljanje je pogosto drugače, so finančni svetovalci praviloma zelo dobro podkovani z znanjem. To upam trditi za celotno slovensko industrijo družb za upravljanje.

Bo pa področje nagrajevanja neodvisnih finančnih svetovalcev treba bolje regulirati, kar bo verjetno prinesla tudi nova evropska zakonodaja, ki prihaja tudi v Slovenijo. V tujini so pogosto že plačani od ure svetovanja in ne od produkta, ki ga prodajo.

Takšno premislek je še posebej pomemben, kadar imamo v portfelju specifične, nerazpršene naložbe, npr. naložbe v posamezne delnice. Kadar ocenimo, da za neko določeno podjetje ni več perspektive, je najbolje prodati naložbo, tudi če s tem ustvarimo izgubo, in sredstva prenesti drugam.

To včasih velja tudi za določene nišne panoge. Na primer, v zadnjih letih smo bili priča super ciklu materialov in surovin, ki ga je poganjala gospodarska rast trgov v razvoju. Cene surovin so rasle v višave, ki jih prej nismo poznali. Ta cikel se je končal in makroekonomsko gledano v naslednjih letih ni videti, da bi lahko dosegli vrhove iz preteklih let, oziroma te vrhove celo presegli.

V takih okoliščinah je smiselno razmisliti, da del naložbe v tako specifično panogo odprodamo in sredstva vložimo drugam, v bolj perspektivno panogo, ali pa jih globalno razpršimo. Ob tem seveda moram poudariti, da nišne naložbe že tako ali tako naj ne bi zavzemale pomembnega dela v našem portfelju, ki mora biti predvsem dobro razpršen in prilagojen posamezniku.