Tiskane izdaje
Ljubljana – S srečanji z investitorji v londonskem Cityju, sledila bo še pot v New York in Boston, so vodilni iz NLB in SDH začeli prvi krog predstavitev. Drugi krog sledi po cenitvi sredi aprila, ki jo opravlja družba PricewaterhouseCoopers. V maju pa sta predvideni javna ponudba delnic in njihova kotacija na borzi.
Pristojni iz NLB in SDH aktualnih predstavitev za zdaj niso želeli komentirati – so pa včeraj javno objavili 54 strani gradiva, ki ga predstavljajo zainteresiranim investitorjem v tujini. Slovenska stran od prodaje 75 odstotkov banke zdaj neuradno pričakuje kupnino v višini vsaj milijarde evrov, kar približno ustreza tričetrtinski knjigovodski vrednosti celotne skupine NLB, ki je konec lanskega leta dosegla 1,5 milijarde evrov. Ali je cilj glede kupnine uresničljiv, bo sicer dokončno znano čez poldrugi mesec, po drugem krogu srečanj z zainteresiranimi vlagatelji, pri katerih kot svetovalka nastopa Deutsche Bank.
Formalno se bo postopek prodaje NLB začel, ko bo objavljena namera za javno ponudbo delnic IPO (ang. »intention to float«). Te objave ta teden gotovo še ne bo. »Ko se namera objavi, običajno v dveh tednih sledi javna objava prospekta z razponom cene,« je v intervjuju za zadnjo Sobotno prilogo povedala predsednica uprave SDH Lidia Glavina - ki zdaj predstavlja banko investitorjem skupaj z upravo NLB pod vodstvom Blaža Brodnjaka.
Prodaja v boljših razmerah
Prvotni časovni načrt prodaje 75 odstotkov minus ena delnica NLB - h kateri smo se bili prisiljeni zavezati evropski komisiji konec leta 2013 zaradi 1,5 milijarde evrov državne pomoči ob dokapitalizaciji banke -, je predvidevala srečanja z investitorji lani poleti, razmere so se od takrat izboljšale. »Prodaja NLB se začenja v razmerah, ki so verjetno najboljše po veliki finančni krizi 2008/09. Javna ponudba delnic je verjetno z vidika države kot lastnice NLB iz političnih vzrokov verjetno najbolj sprejemljiva, ne bo pa prodajalcu prinesla največjega zaslužka,« je za Delo izjavil nekdanji predsednik uprave NLB Marko Voljč. Po njegovem mnenju bi bila »boljša rešitev od javne ponudbe delnic NLB iskanje strateškega lastnika med tradicionalnimi investitorji (banke, zavarovalnice), ne pa med private equity skladi, ki se niso pokazali kot optimalni lastniki.«
Prodaja v najboljših razmerah po krizi
Po dobrih treh letih priprav napovedana prodaja 75 odstotkov minus ene delnice NLB prihaja v zadnjo, odločilno fazo. Ob predpostavki, da je v vladi in koaliciji politična volja za njeno izpeljavo, so zdajšnje tržne razmere za to primerne – boljše kot pred zgolj letom dni, ko so stekle prve priprave na privatizacijo banke. »Investicijska klima v EU in v svetu nasploh se mi zdi trenutno na splošno razmeroma ugodna, prav tako za prodajo bank. Torej se prodaja NLB začenja v razmerah, ki so verjetno najboljše po veliki finančni krizi 2008/09,« je za Delo povedal nekdanji predsednik uprave NLB Marko Voljč. Javna ponudba delnic je »z vidika države kot lastnice NLB iz političnih razlogov verjetno najbolj sprejemljiva, ne bo pa prodajalcu prinesla največjega zaslužka. Tudi vztrajanje pri 25 odstotkih plus eni delnici, ki naj bi ostali v rokah države po javni ponudbi delnic NLB, ne bo dobro vplivalo na ceno NLB. Odločitev je pač politična in v zdajšnjih razmerah splošnega ekonomskega populizma v svetu mogoče celo razumljiva oziroma sprejemljiva, ni pa dobra za večjo učinkovitost finančnega posredništva pri nas in za boljši 'corporate governance', ki je že od osamosvojitve Slovenije ena ključnih pomanjkljivosti v NLB.«
Voljč meni, da bi bilo boljša rešitev od javne ponudbe delnic NLB »iskanje strateškega lastnika med tradicionalnimi investitorji (banke, zavarovalnice), ne pa med skladi private equity, ki se za zdaj niso pokazali kot optimalni lastniki. A glede na politično klimo v svetu in tradicionalen odpor naše javnosti ter politike ta opcija verjetno ne bo prodrla; škodo bomo ugotavljali šele precej kasneje, ko bo že (pre)pozno. Vmes se bodo države srednje Evrope, ki so z lastništvom bank že zdavnaj razčistile (Češka, Slovaška, Poljska, Madžarska), v kakovosti bančnih storitev še bolj odlepile od Slovenije...«
Glede na izboljšanje poslovanja je položaj NLB obetaven, bo pa vse odvisno od cene, pravi Matej Šimnic iz Alte Invest. Povpraševanje po bankah se povečuje, tudi cene so boljše, kot so bile lani, ko smo prodajali NKBM. »Vrednotenja evropskih bank so se v zadnjem času precej izboljšala. Delno to lahko pripišemo manjšemu sistemskemu tveganju, ki bi potencialno lahko izviralo iz težav Deutsche Bank in italijanskega bančnega sektorja, veliko pa je k pozitivnemu trendu pripomogel tudi obrat obrestnih mer. S tem se namreč precej zmanjšuje strah pred dolgoročno nizko dobičkonosnostjo evropskega bančnega sektorja.«
Da je čas za prodajo NLB primeren, se strinja tudi predsednik uprave Ilirike Igor Štemberger. Gospodarske razmere so se konsolidirale. Imamo gospodarsko rast in optimizem. Govori pa se tudi o dvigu obrestnih mer, ki naj bi se sčasoma le zgodil in začel delovati na izboljšanje bančnih bilanc. »S te plati je čas dober. A po drugi strani ne vemo, kakšen bo dejansko dolg in strošek tožb zaradi izbrisanih podrejenih obveznic ter morebitna škoda iz tožb hrvaških varčevalcev, niti ne vemo, ali bomo banko res prodali za milijardo ali milijardo in pol – in kakšne bodo obveznosti z druge strani. Za davkoplačevalce ne more biti pozitivno, če ne vemo, kakšni bodo stroški morebitnih odškodninskih obveznosti,« pravi Štemberger.
Bo morebitne odškodnine plačala BS?
Na plečih NLB je tako zdaj tudi za 250 milijonov evrov izbrisanih podrejenih obveznic, zaradi česar so številni razlaščeni vlagatelji že vložili odškodninske tožbe zoper banko izdajateljico. Kdo bo na koncu plačal morebitno odškodnino, ni jasno. Kot smo razkrili v Delu, predlog zakona o sodnem varstvu razlaščencev, ki ga zdaj pripravlja ministrstvo za finance, predvideva, da bo mogoče tožiti le po omenjenem zakonu. Ta pa predvideva, da bo morebitno odškodnino plačala Banka Slovenije, razen če bo dokazala, da ni odgovorna za nepravilnost izrednih ukrepov ob sanaciji bank. V tem primeru bi odškodnino poravnala država. Vsekakor pa bodo razlaščenci morali najprej iztožiti nepravilnost izrednih ukrepov.
Več scenarijev
Do konca leta je treba prodati 75 odstotkov minus eno delnico NLB – in s tem obdržimo »zlato« delnico, s katero bi država lahko blokirala sporne odločitve, zlasti statusne spremembe. Če bi rok zamudili, nas čakajo pogajanja z evropsko komisijo, natančneje z njenim direktoratom za konkurenčnost, ki ga vodi komisarka Margrethe Vestager. Možnih alternativnih scenarijev je nekaj: podaljšanje roka za prodajo ali pa dezinvestiranje NLB s prodajo deležev v šestih bankah (v Skopju, Banjaluki, Sarajevu, Podgorici, Prištini in Beogradu). Da ni nujno, da prodamo vso NLB, pač pa le njeno mrežo na tujem, je v nedavnem intervjuju za Sobotno prilogo povedal tudi bančnik Sibil Svilan, češ, »banko lahko tudi razdelite in prodate samo njene dele, kot to delajo v nekaterih državah EU. Pomembna pa je strateška usmeritev Slovenije. Če želimo ekonomsko samostojno Slovenijo in če želimo imeti samostojna podjetja, ki bodo mednarodna, potem potrebujemo močne domače komercialne banke.«
Najbolj skrajna možnost je, da bi komisija NLB prodajala kar sama – kar pa se našim virom blizu evropske komisije ne zdi verjetno. Omenja se še scenarij, da bi v NLB povabili strateškega investitorja. Ta je do volitev neizvedljiv, saj bi morali spremeniti strategijo upravljanja kapitalskih naložb države.
